018-243/2007 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Številka: 018-243/07-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07 ; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup opreme za pralnico ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PRALNA TEHNIKA d.o.o., Vodovodna ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnavanje naročnika Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.09.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2500 eurov kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.07.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi za nakup opreme za pralnico za potrebe Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN-B-1/2007-RD/O, z dne 01.08.2007, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju KREBE-TIPPO d.o.o., špelina ulica 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper zgoraj navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 10.08.2007). Vlagatelj navaja, da so razlogi za zavrnitev njegove ponudbe v nasprotju z načelom zakonitosti, saj so pristranski in nakazujejo na preferiranje izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da pod pozicijo 6 (industrijski sušilni stroj kapacitete perila: 10 do 23 kg) sicer res ni ponudil kapacitete ventilatorja od 1000 do 2000 m3/h pač pa je ponudil kapaciteto ventilatorja 680 m3/H in zmogljivost odvajanja vlage 0,205 l/min (kar omogoča 1,5 takt sušenja na uro). Vlagatelj še zatrjuje, da je pri spornem stroju ponudil novo tehnologijo pretoka zraka RADAX "airflow concept" - to je axialni in radialni pretok vročega zraka skozi perilo, le-ta pa je pri proizvajalcu PRIMUS tudi zaščitena in patentirana. Ta koncept, poudarja vlagatelj, omogoča večjo efektivnost pri sušenju perila z manjšim pretokom zraka in s tem tudi manjšo porabo električne energije, kajti za manjši pretok zraka se uporablja tudi motor z manjšo priključno močjo, s čimer se doseže večja kapaciteta posušenega perila na uro z manjšo porabo energije. Iz navedenega, zaključuje vlagatelj, je razvidno, da je ponudil boljši sušilni stroj kot ga je zahteval naročnik, kar pomeni, da je bilo naročnikovo ocenjevanje pristransko oziroma, da je naročnikova komisija slabo seznanjena s tehnologijo v pralnicah perila.
Vlagatelj še navaja, da ponujena prevozna miza za odlaganje perila dimenzije 1500 mm popolnoma zadošča tehnologiji dela v naročnikovi pralnici, saj je ponudil (tudi) likalni stroj z integriranim zlagalnim strojem in izhodno zlagalno mizo na samem stroju (dimenzije 2500 mm), kar omogoča, da se perilo pripravi in zloži direktno na izhodni mizi likalnega stroja. V tem primeru, še zatrjuje vlagatelj, predvidena večja prevozna miza za odlaganje in zlaganje perila, postavljena ob likalnem stroju, ni več potrebna, saj jo uporabljamo le za delno odlaganje perila. Z navedenim, še ugotavlja vlagatelj, je naročniku omogočen enako kvaliteten proces dela in prihranek pri nabavni vrednosti prevozne mize.
Vlagatelj zaključuje, da je z zgoraj navedenim opozoril na številne kršitve temeljnjih načel javnega naročanaja in hkrati poudarja, da bi dosegel maksimalno število točk po merilih za ocenjevanje ponud, če bi naročnik njegovo ponudbo uvrstil v ocenjevanje.
Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek razveljavi oziroma korektno izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini vplačane revizijske takse.

Naročnik je s sklepom, št. JN-B/2007-R, z dne 23.08.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da se vlagateljevi očitki nanašajo tudi na razpisno dokumentacijo, le-te pa bi moral vložiti najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb.
Naročnik še navaja, da so minimalne tehnične zahteve del pogojev, ki jih vlagatelj ni upošteval. Naročnik zatrjuje, da je v 8. členu razpisne dokumentacije izrecno zapisal, da bo priznal sposobnost vsem gospodarskim subjektom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila in izjave. Iz navedene točke razpisne dokumentacije izhaja, poudarja naročnik, da je bila podlaga za priznanje sposobnosti ponudnika, da ponujena oprema v celoti izpolnjuje zahteve naročnika iz 8. člena razpisne dokumentacije.
Iz ponudbene dokumentacije izhaja, še zatrjuje naročnik, da je vlagatelj pri industrijsko sušilnem stroju ponudil kapaciteto ventilatorja m3/h 680 namesto zahtevane v višini 1000 do 2000 m3/h. Ravno tako je vlagatelj ponudil odlagalno mizo dimenzij 1500 x 800 x 850 mm namesto zahtevane dimenzije 2000 do 2500 x 600 x 850 do 1000 mm.
Ker ponujeno blago ni izpolnjevalo tehničnih zahtev, zaključuje naročnik, se vlagateljeva ponudba ni uvrstila v ocenjevanje, temveč je bila izločena kot nepopolna.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.08.2007, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 31.08.2007 odstopil Ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance pa jo je dne 06.09.2007 odstopilo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagateljeva ponudba popolna oziroma ali ustreza vsem tehničnim specifikacijam, ki jih je v razpisni dokumantaciji postavil naročnik.

Vlagateljeve očitke je potrebno presojati v smislu prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v 16. točki 2. člena ZJN-2 definirana kot tista ponudba, "ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna". Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko "tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila", neprimerna ponudba pa je v skladu s 20. točko 2. člena ZJN-2 "tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila â??". V skladu z prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti, vendar šele potem, ko je ravnal po pravilih, ki izhajajo iz 78. člena ZJN-2. Slednja urejajo postopek dopustnih dopolnitev ponudb, pri čemer pa izrecno prepovedujejo spreminjanje ponudbene cen in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava povzročila spremembo v ponudbi navedene cene, tehničnih specifikacij in/ali tistih bistvenih elementov ponudbe, ki vplivajo na njeno uvrstitev v okviru meril, takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Naročnik je opremo za pralnico, ki je predmet obravnavanega javnega razpisa, skupaj s tehničnimi specifikacijami podrobneje predstavil v Obrazcu predračuna (obrazec št. 12). Naročnik je ponudnike izrecno opozoril, da mora vsa razpisna oprema (naročnik je razpisal 15 različnih proizvodov opreme za pralnico perila, ki so mu jo morali ponuditi ponudniki kot enovito javno naročilo, in v okviru le-teh navedel tudi količine) v celoti izpolnjevati vse strokovne zahteve, ki jih je navedel v Obrazcu predračuna (11. točka 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil izjavo (Obrazec št. 8), s katero so mu morali ponudniki (med drugim) zagotoviti, da ponujeno blago v celoti izpolnjuje vse tehnične zahteve, ki so navedene v Obrazcu predračuna. Ponudniki so bili v Obrazcu predračuna ponovno opozorjeni, da morajo upoštevati vse zahteve, ki so opredeljene v obrazcu.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena iz dveh razlogov, in sicer zato, ker pri poziciji št. 6 (industrijski sušilni stroj - kapaciteta perila: 20 do 23 kg) ni ponudil zahtevane kapacitete ventilatorja v višini 1000 do 2000 m3/h (temveč je ponudil kapaciteto ventilatorja 680 m3/h, torej kapaciteto, ki je za 320 m3/h nižja od najnižje še dopustne) ter iz razloga, ker pri poziciji št. 13 (Prevozna miza za odlaganje perila) ni upošteval vseh zahtevanih dimenzij, ki jih je določil naročnik v izmerah 2000 do 2500 x 600 x 850 do 1000 mm. Vlagatelj je ponudil dimenzije 1500 x 800 x 850 mm, kar pomeni, da ponujena miza odstopa od naročnikovih zahtev tako glede njene dolžine (miza je prekratka za 500 mm) kot tudi glede njene širine (miza je preširoka za 200 mm).

V obravnavanem primeru je naročnik v Obrazec predračuna (med drugim) zapisal:

"6. Industrijski sušilni stroj
Kapaciteta perila: 10 do 23 kg
Opcija centralnega vodenja statistike
Kapaciteta ventilatorja m3/h: 1000 do 20000
Pogon: plin
Brez lastnega sistema vračanja toplote

13. Prevozna miza za odlaganje perila
Izdelana iz nerjavečega materiala
Odporna na 100% vlago in temperaturo do 60 stopinj
štiri gibljiva gumi kolesa fi 80 mm do 125 mm (siva guma, ki ne pušča sledi)
Dimenzije: 2000 do 2500 x 600 x 850 do 1000 mm"

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija sta obe zahtevi, zaradi neizpolnjevanja katerih je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena, zapisani jasno in nedvoumno oziroma tako, da ne omogočata različnih interpretacij in (izven njunega okvira) ne dopuščata odstopanj.

Med strankama v tem postopku ni spora o tem, da vlagatelj ni v celoti upošteval vseh zgoraj navedenih tehničnih zahtev. Vlagatelj namreč priznava oba zgoraj navedena razloga, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena, vendar pa kljub temu zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Neskladja s naročnikovimi tehničnimi zahtevami zagovarja z ugotovitvami, da je pri poziciji št. 6 ponudil novo tehnologijo pretoka zraka RADAX, ki omogoča večjo efektivnost pri sušenju perila z manjšim pretokom zraka in s tem tudi manjšo porabo električne energije, s čimer naj bi ponudil bistveno boljši sušilni stroj od zahtevanega in z očitkom o tem, da je naročnik slabo seznanjen s tehnologijo v pralnicah. Neustreznost podanih dimenzij pri poziciji št. 13 pa opravičuje s trditvijo, da bo sporna miza služila le za delno odlaganje perila, saj je ponudil tudi likalni stroj (pod pozicijo št. 7) z izhodno zlagalno mizo (dimenzije 2500 mm), kar naj bi naročniku ravno tako omogočalo pripravo in zlaganje perila.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu (obeh) spornih zahtev (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen v 5. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu zgoraj predstavljenih določil ZJN-2. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba popolna, ni utemeljena.
Zavrnitev nepopolne ponudbe (oziroma v obravnavanem primeru ponudbe, ki ne izpolnjuje vseh tehničnih specifikacij) je naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si to zmotno predstavlja vlagatelj, ki navedeno stališče argumentira z dejstvom, da je oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Sprejeti stališče, po katerem bi naročnik oddal javno naročilo vlagatelju iz razloga, ker naj bi slednji (seveda le v primeru, če bi se uvrstil v ocenjevanje) prejel najvišje število točk po vseh vnaprej predvidenih merilih za ocenjevanje ponudb in ne da bi vlagatelj hkrati upošteval tudi vse v razpisni dokumentaciji jasno navedene tehnične specifikacije, pa bi pomenilo, ne le kršitev navodil iz razpisne dokumentacije ter kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, temveč tudi poseg v načelo enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.09.2007



Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE, Potrčeva ulica 1, Poljčane
PRALNA TEHNIKA d.o.o., Vodovodna ulica 30, Maribor
KREBE - TIPPO d.o.o., špelina ulica 19, Maribor
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.