018-228/2007 Osnovna šola Orehek Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednika Sama Červeka in članice mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup in dobava prehrambenih artiklov za potrebe šolske prehrane" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Impuls, Domžale, d.o.o., Motnica 11/1, Trzin, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53c, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.09.2007 soglasno

odločila:

Vlagateljev revizijski zahtevek, vložen dne 17.07.2007, se zavrže kot nepravočasen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.05.2007 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, po sklopih. Javni razpis pod opisom "Nakup in dobava prehrambenih artiklov za potrebe šolske prehrane" je naročnik objavil v Uradnem listu RS št. 45, z dne 25.05.2007, pod številko objave Ob-14898/07.

Dne 27.06.2007 je naročnik izvedel odpiranje prispelih ponudb. Iz ob tem napravljenega zapisnika izhaja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal svojo ponudbo za sklope 5.e), 6.a), 7.a), 8.a) ter 8.b).

Dne 04.07.2007 je naročnik izdal "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopih 5.e) Konzervirana zelenjava, 6.a) Kompoti, 8.a) Ostalo prehransko blago ter 8.b) Čokoladno mlečni namaz odda ponudniku Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana, v sklopu 7.a) Mlevski izdelki pa ponudniku Žito Gorenjka, d.d., Rožna dolina 8, Lesce.

Dne 06.07.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil "Pisno opozorilo na odločitev naročnika- zahteva za dodatno obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika". Na vlagateljevo vlogo je naročnik odgovoril z dopisom z dne 12.07.2007.

Z vlogo datirano z datumom 16.07.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikovega "Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika", zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Z dopisom z dne 19.07.2007 je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o vplačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo z dne 23.07.2007.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 07.08.2007, s katerim je le-tega zavrnil.

Z vlogo z dne 08.08.2007 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Z dopisoma z dne 20.08.2007 ter 23.08.2007 je Državna revizijska komisija naročnika in vlagatelja pozvala k posredovanju dodatnih pojasnil in dokumentacije. Naročnikova pojasnila in dodatno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 23.08.2007, vlagateljeva pa dne 03.09.2007.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila, ali so za obravnavo vlagateljevega revizijskega zahtevka izpolnjene procesne predpostavke, kot jih določa ZRPJN.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN med drugim izhaja, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Iz določil prvega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z dne 08.12.2006; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Iz določil drugega odstavka istega člena ZJN-2 dalje izhaja, da lahko na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Iz določil tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 kot slednje izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran v primeru, ko odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

V konkretni zadevi je nesporno, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podano v dokumentu "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika", z dne 04.07.2007, prejel dne 06.07.2007. To izhaja tako iz navedb obeh strank, kot tudi iz vpogleda v vročilnico omenjenega pisanja.

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je vlagatelj dne 06.07.2007 na naročnika naslovil vlogo, poimenovano kot "Pisno opozorilo na odločitev naročnika - zahteva za dodatno obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika", iz katere izhaja naslednja vsebina: "Dne 06.07.2007 smo prejeli vaše obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za nakup in dobavo prehrambenih artiklov za potrebe šolske prehrane, Ur. list RS št. 45/25.5.2007, Ob-14898/07. Pregledali smo vaše obvestilo in opazili napako pri točkovanju ponudb glede na merila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Pri merilu kakovost nam niste priznali točk, čeprav smo v ponudbi predložili potrdilo, s katerim izkazujemo le-to (ISO 9001:2000). Lepo prosimo, da skladno z 79. členom ZJN-2 ponovno pregledate vašo odločitev. Vaš odgovor pričakujemo v zakonsko določenem roku.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zgoraj navedeno vlogo, kljub njenemu dvoumnemu poimenovanju, šteti za pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, kot ga predvideva drugi odstavek 79. člena ZJN-2, ne pa (tudi) kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot je opredeljena v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2.

V zvezi z zapisanim gre pojasniti, da ZJN-2, za razliko od Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), vzpostavlja dva različna instituta, ki sta ponudnikom na voljo po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila.

V zgoraj že povzetem drugem odstavku 79. člena ZJN-2 ponudnikom tako najprej daje možnost vložitve "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Slednji institut je zamišljen kot način nekakšnega "izven-revizijskega" reševanja sporov in je uporabljiv predvsem v situacijah, ko se naročnik in vlagatelj pravzaprav strinjata o tem, da je potrebno odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti; v takšnih situacijah je lahko naročnik doslej (skladno z ZJN-1, ZRPJN in iz določb teh predpisov izhajajoče prakse Državne revizijske komisije) svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremenil le na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, skladno z ZJN-2 pa je takšno spremembo odločitve mogoče (z bistveno manj stroški) izvesti že tudi v okviru postopka oddaje javnega naročila, t.j. na podlagi "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Na podlagi takšne vloge ponudnika lahko naročnik torej, po predhodni ugotovitvi njene utemeljenosti, svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremeni in sprejme novo odločitev. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da ZJN-2 zgolj v tem primeru (torej le v primeru, če naročnik sprejeme novo odločitev o oddaji javnega naročila) predvideva tudi "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne ta rok teči od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. V nasprotju z navedenim pa ZJN-2 "premika" trenutka pričetka teka roka za vložitev revizijskega zahtevka ne predvideva v primeru, ko naročnik vlagateljevo "pisno opozorilo" zavrne oz. se odloči, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil; v tem primeru se namreč šteje, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči skladno z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, in sicer že s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Ločeno od navedenega pa ZJN-2 v tretjem odstavku 79. člena ureja institut "zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila". Slednji institut, predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen), je v nasprotju z zgoraj navedenim institutom namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o ne/vložitvi pravnega sredstva. ZJN-2 "zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila" tako predvideva zgolj za primere, ko naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran; v primerih, ko odločitev o oddaji javnega naročila te informacije vsebuje, zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila torej ni dopustna. ZJN-2 v zvezi s takšno zahtevo od ponudnikov zahteva še, da v njej jasno navedejo o čem mora naročnik podati obrazložitev. Tudi v primeru zahteve po izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ZJN-2 predvideva "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (če je ta seveda izdana).

V konkretnem primeru je vlagatelj, kot že navedeno, na dan prejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila na naročnika naslovil vlogo "Pisno opozorilo na odločitev naročnika - zahteva za dodatno obrazložitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika". Državna revizijska komisija z vpogledom v omenjeno vlogo (katere vsebina je zgoraj že bila citirana) ugotavlja, da vlagatelj v le-tej izraža nestrinjanje z naročnikovim ocenjevanjem njegove ponudbe glede na merila, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji, konkretneje glede na merilo "kakovost". S tem v zvezi vlagatelj naročniku predlaga, da skladno z 79. ZJN-2 ponovno pregleda svojo odločitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre vlogo z opisano vsebino, kljub njenemu dvoumnemu poimenovanju, šteti za pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, ne pa (tudi) kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Iz podane vloge namreč izhaja predlog po spremembi (ali pa vsaj ponovnem pregledu) odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (v smislu zgoraj pojasnjenega namena instituta "pisnega opozorila na odločitev naročnika"), ne pa tudi kakršnakoli obrazložena zahteva vlagatelja po podaji kakršnekoli obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Ob zapisanem gre pojasniti tudi, da gre z vpogledom v "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" ugotoviti, da je naročnik v le-tem že navedel razloge za neizbiro vlagateljeve ponudbe ter "prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran" (torej prednosti ponudb izbranih ponudnikov v napadenih sklopih napram vlagateljevi ponudbi); naročnik je namreč v omenjenem dokumentu predstavil točkovanje vseh prispelih ponudb po v razpisni dokumentaciji določenih merilih, ponudbe izbranih ponudnikov pa so, kot izhaja iz tega dokumenta, v napadenih sklopih zbrale več točk kot vlagateljeva ponudba. Iz navedenega pa izhaja tudi, da zahteva po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila v konkretnem primeru sploh ne bi bila dopustna.

Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti tudi, da ima naročnikov dopis z dne 12.07.2007, s katerim je slednji odgovoril na zgoraj obravnavano vlagateljevo vlogo, naravo odgovora na "Pisno opozorilo na odločitev naročnika". Ugotoviti pa gre tudi, da iz vsebine tega dokumenta izhaja, da naročnik vlagateljevi vlogi ni priznal utemeljenosti in da se za spremembo svoje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni odločil.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da v konkretnem primeru ni nastopila poprej opredeljena situacija "premika" pričetka teka zakonsko določenega desetdnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo (ki bi nastopila v kolikor bi naročnik na podlagi vlagateljeve vloge spremenil svojo odločitev o oddaji javnega naročila), temveč da je slednji, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, za vlagatelja pričel teči z dnem prejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Ker je vlagatelj slednjo, kot že navedeno, prejel dne 06.07.2007, je rok za vložitev revizijskega zahtevka v konkretni zadevi za vlagatelja potekel dne 16.07.2007.

Med strankama v konkretni zadevi ni spora o tem (to pa potrjuje tudi spisovna dokumentacija), da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, sicer datiran z datumom 16.07.2007, po pošti na naslov naročnika odposlal dne 17.07.2007. Slednji datum, torej 17.07.2007, se skladno z drugim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, šteje tudi za datum vložitve revizijskega zahtevka.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil po poteku roka za njegovo vložitev, kot ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, vložen dne 17.07.2007, zavrgla kot nepravočasen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 07.09.2007



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53c, Kranj,
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana,
- Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana,
- Žito Gorenjka, d.d., Rožna dolina 8, Lesce,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran