Na vsebino
EN

018-217/2007 Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija

Številka: 018-217/2007-7
Datum sprejema: 5. 9. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07 v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oblikovanje tipske stojnice, ki bo predstavljala slovensko turistično ponudbo na sejmih doma in po svetu in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Klun ambienti d.o.o., Tomačevska 7/a, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Slavko Trstenjak, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.09.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila, skladno z napotki iz obrazložitve tega sklepa, najkasneje v roku 8 dni po prejemu tega sklepa.

3. Vlagatelj lahko po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN.

4. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 726,29 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.04.2007 sprejel sklep št. 1321/2007-S o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je s povabilom k podaji ponudbe na anonimni natečaj z dne 24.04.2007 pozval potencialne ponudnike, da do 25.05.2007 predložijo svoje ponudbe za oblikovanje tipske stojnice, ki bo predstavljala slovensko tipično ponudbo na sejmih doma in po svetu.


Iz poročila o oddaji javnega naročila (Obr. JN-4) z dne 28.06.2007 izhaja odločitev naročnika, da se javno naročilo ne odda nobenemu ponudniku. Navedeno poročilo se v nadaljevanju sklicuje na zapisnik strokovne komisije in prilogo k obrazcu Obr. JN-4.
Iz zapisnika strokovne komisije z dne 12.06.2007 izhaja, da je strokovna komisja opravila ocenjevanje ponudb dne 11.06.2007 na podlagi meril navedenih v točki IV. povabila k oddaji ponudb, ter ugotovila, da so se ponudbe št. 11111, 33361 in 91203 uvrstile v ožji izbor. Po mnenju komisije, kot izhaja iz predmetnega zapisnika, nobena od ponudb ni bila dovolj prepričljiva oz. ni zadoščala vsem merilom in zahtevam naročnika, obenem pa so bila mnenja članov komisije preveč deljena in nasprotujoča (kar je razvidno tudi iz ocenjevalnih listov), zato je komisija predlagala, da se o predlogih izjasni tudi strokovni svet Slovenske turistične organizacije. Iz zapisnika izhaja, da je komisija ostalim ponudbam podelila nič točk.
Iz priloge k Obr.JN-4 z dne 28.06.2007 izhaja, da je strokovni svet naročnika obravnaval tri ponudbe, ki so se po ocenah komisije uvrstile v ožji izbor. Iz predmetne priloge izhaja, da je strokovni svet ugotovil, da noben predlog ni prevladujoč, predmetne predloge pa je razvrstil po vrstnem redu od prvega do tretjega mesta (1. mesto- ponudba št. 33361, 2. mesto - ponudba št. 11111, 3. mesto - ponudba št. 91203). Naročnik je v prilogi še navedel, da se je na podlagi mnenja strokovne komisije in strokovnega sveta odločil, da ne izbere nobenega ponudnika.

Naročnik je z obvestilom o neoddaji javnega naročila z dne 28.06.2007 vse ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo ne odda. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik do dne 08.06.2007 prejel 15 ponudb, od katerih je bilo pet nepopolnih, ostale ponudbe je ocenila strokovna komisija, pri čemer je upoštevala merila, ki so bila določena v IV.točki povabila k oddaji ponudbe. Naročnik nadalje v obrazložitvi obvestila navaja, da je strokovna komisija ugotovila, da nobena od ponudb ne zadostuje merilom in zahtevam naročnika, zato skladno z 9. točko razpisne dokumentacije ni izbrala nobenega idejnega načrta izmed prispelih ponudb.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu dne 04.07.2007 na naročnika naslovil dopis poimenovan "zahtevek za obrazložitev odločitve in posredovanje podatkov" v katerem je od naročnika zahteval, da mu v roku petih dni od prejema tega dopisa dostavi zapisnik o odpiranju ponudb ter obrazloženo odločitev o neoddaji naročila oz. o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj navaja, da obvestilo o neoddaji javnega naročila ne vsebuje z zakonom predpisane obazložitve, temveč le pavšalno ugotovitev, "da nobena od ponudb ne zadostuje merilom in zahtevam naročnika", zato je od naročnika zahteval, da mu posreduje podrobni opis vseh ugotovitev do katerih je naročnik prišel pri pregledu in ocenjevanju ponudb, podrobni opis ocen obravnavanih ponudb in končne odločitve ter obrazložitev razlogov in okoliščin zaradi katerih je naslov sprejel končno odločitev.

Vlagatelj je dne 12.07.2007 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v svojem zahtevku ugotavlja, da je naročnik kršil postopek in pravila javnega naročnja, kot jih določa ZJN-2 in notranji akt naročnika (Splošni pogoji javnega naročanja Slovenske turistične organizacije, z dne 12.01.2007) oz. da postopka deloma sploh ni izvedel. Vlagatelj opozarja, da dejanskega stanja ni mogel ugotoviti, ker mu naročnik v zakonsko določenem roku ni hotel posredovati zahtevanih podatkov o vodenju postopka javnega naročanja.
Vlagatelj kot prvo navaja, da mu naročnik ni hotel posredovati dokumentacije o začetku postopka (obrazec JN-2 - sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila) in ne dokumentacije o njegovem vodenju, ugotovitvah ter odločitvi sprejeti v postopku. Vlagatelj navaja, da je tudi s pisno zahtevo skladno s 73. členom (pravilno: 79. členom) Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) zahteval navedeno dokumentacijo, ki pa mu je naročnik ni posredoval. Vlagatelj opozarja, da ne razpolaga z nobeno dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila. Naročniku očita, da je z navedenim ravnanjem kršil 57. in naslednje člene ZJN-2. Vlagatelj dodaja, da bo dokumentacijo pridobil s pomočjo informacijskega pooblaščenca, ob tem pa opozarja, da postopek pri slednjem presega roke za vložitev reviziskega zahtevka v predmetnem postopku.
Nadalje vlagatelj naročniku očita, da je opustil kakršnokoli obveščanje. Vlagatelj navaja, da ni mogoče ugotoviti ali so bile izvedene objave skladno z 99., 100. in 101.členom ZJN-2, prav tako ni razvidno kateri postopek javnega naročanja naj bi naročnik uporabil. Vlagatelj opozarja, da je edina dokumentacija, ki jo je dobil v predmetnem postopku vabilo k oddaji ponudbe in obrazec JN-6 o neoddaji javnega naročila, ki sta mu bila dostavljena neposredno.
Nazadnje vlagatelj navaja, da dokumentacija, ki mu je bila dostavljena, ni sestavljena v skladu z ZJN-2 in internim aktom naročnika. Vlagatelj navaja, da obvestilo o neoddaji javnega naročila ne vsebuje razlogov zaradi katerih naročilo ni bilo oddano in sicer ne vsebuje opisa ugotovitev, do katerih je naročnik prišel v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, ocen obravnavanih ponudb ter obrazložitve razlogov in okokliščin sprejetja odločitve, kot bi jih bil naročnik dolžan opredeliti skladno z določbo 80. in tretjega odstavka 104.člena ZJN-2. Vlagatelj nadalje naročniku očita, da ga ni seznanil z vsebino sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila ter da vabilo k podaji ponudbe ne vsebuje vseh zakonom predpisanih ponudb. Naročniku očita, da ni izdal druge z zakonom predpisane dokumentacije ali pa jo pred vlagateljem skriva, kar je v nasprotju z določbami 70.člena ZJN-2 ter internim aktom naročnika.
Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o neoddaji javnega naročila iz obrazca JN-6, št.1321/2007-S z dne 28.06.2007 ter da naročnik oz. Državna revizijska komisja skladno s pridobljenimi ocenami ponudb izbere ustrezno ponudbo oz. odloči o neoddaji javnega naročila in svojo odločitev ustrezno obrazloži ter da vlagatelju povrne vse stroške kot izhajajo iz stroškovnika.
Vlagatelj podrejeno predlaga, da se razveljavi tako odločitev o neoodaji javnega naročila z dne 28.06.2007 kot tudi celoten postopek oddaje javnega naročila s predhodnim postopkom natečaja za oblikovanje tipske stojnice in da se vlagatelju povrne vse priglašene stroške.

Kot je razvidno iz priložene kopije povratnice je naročnik vlagateljev zahtevk za revizijo prejel 13.07.2007.

Dne 03.08.2007 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo poimenovano "zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo". S predmetno vlogo vlagatelj na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN zahteva, da se postopek revizije nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, saj v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo pri naročniku, ni prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v uvodu opozarja, da mu naročnik ni hotel posredovati podatkov v zvezi z izvedbo predmetnega postopka, zato je vložil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja skladno s 5. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in 61/05), na podlagi česar je šele 27.07.2007 prejel obrazca JN-2 in JN-4, zapisnik o odpiranju ponudb in ocene ponudb za tri ponudnike. Glede na pozno pridobitev dokumentacije vlagatelj s predmetno vlogo dopolnjuje zahtevek za revizijo.
Vlagatelj najprej ponavlja očitek, da naročnik ni izvedel obveščanja v postopku oddaje javnega naročila v skladu z zakonodajo ter v tem delu v celoti vztraja pri navedenih razlogih.
Nadalje navaja, da mu naročnik ni dostavil dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je večina ponudnikov dejansko prejela nič točk, ter da dokumentacija o ocenjevanju za tri ponudnike ne vsebuje ocen, ki so predvidene v kriterijih za ocenjevanje iz točke IV. Povabila k oddaji ponudbe. Na podlagi naknadno pridobljene dokumentacije pa vlagatelj ugotavlja, da zapisniki o dodelitvi točk niso bili sestavljeni skladno s kriteriji ocenjevanja, določenimi v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj meni, da so člani komisije samovoljno dodeljevali točke, seštevki točk pa se ne ujemajo s številom točk dodeljenih za posamezen kriterij. Vlagatelj navaja, da ocene komisije tudi ne vsebujejo nikakršne obrazložitve. Vlagatelj meni, da je takšen način ocenjevanja, ki je v nasprotju s kriteriji, katere je postavil sam naročnik, nezakonit in predstavlja tako kršitev internih aktov naročnika kot tudi tretjega odstavka 104. člena ZJN-2.
Vlagatelj dodaja, da tudi iz naknadno dostavljene dokumentacije ne izhaja vsebinska obrazložitev naročnikove odločitve, saj niti iz zapisnika strokovne komisije z dne 12.06.2007 niti iz ocen članov strokovne komisije, ne izhaja katerim merilom posamezne ponudbe ne ustrezajo
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi odločitev o neoddaji javnega naročila kot tudi celoten postopek oddaje javnega naročila ter o povrnitvi vseh stroškov tega postopka vlagatelju.

Državna revizijska komisija je dne 08.08.2007 vlagatelja pozvala, naj skladno z določilom 1. odstavka 21. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o (do)plačilu revizijske takse v skladu z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je zahtevano potrdilo Državni revizijski komisiji dostavil dne 17.08.2007.

Državna revizijska komisija je dne 17.08.2007 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje vso predmetno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je dokumentacijo prejela dne 24.08.2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je glede na zahtevo vlagatelja v obravnavani zadevi najprej ugotavljala, ali bi naročnik moral vlagatelju posredovati zahtevano dokumentacijo o poteku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (t.j. omogočiti vpogled v dokumentacijo), kot jo je le-ta smiselno zahteval že z dopisom z dne 04.07.2007.

ZJN-2 v 8. členu (Načelo transparentnosti javnega naročanja) določa da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. V drugem odstavku isti člen še določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena ZJN-2 tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.
Javnost postopka oddaje javnega naročila se v skladu z navedeno določbo zakona zagotavlja z objavo javnih naročil, obveznost objave pa je odvisna od vrednosti javnega naročila (glej 12. člen ZJN-2). Navedeno pa nikakor ne gre razlagati v smislu, da je javnost oz. transparentnost v postopkih oddaje javnih naročil, v katerih ocenjene vrednosti ne dosegajo mejnih vrednosti za objavo določenih v 12. členu ZJN-2 (kamor spada tudi predmetni postopek oddaje javnega naročila), izključena. Osnovni namen načela transparentnosti je namreč zagotovitev preglednosti naročnikovih ravnanj. V skladu s tem načelom mora naročnik v vseh postopkih oddaje javnih naročil (tudi v tistih, ko ocenjena vrednost ne dosega mejne vrednosti, ki naročnika zavezujejo k objavi javnih naročil) ponudnikom omogočiti, da se seznanijo tako s potrebami javnega sektorja kot z vsemi dejstvi, ki so pomembna v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

V prvem odstavku 22. člena ZJN-2 (Javnost in zaupnost) zakon določa izjemo od načela transparentnosti in sicer določa: "Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.".
Ne glede na navedene omejitve načela javnosti, drugi odstavek istega člena določa, da je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Nadalje ZJN-2 v 22. členu določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Naročnik pa mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila.

Iz predmetnih določil zakona tako izhaja, da ima ponudnik, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom ter ob upoštevanju omejitev določenih v tem zakonu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik vlagatelju vsekakor dopustiti vpogled oz. mu posredovati tiste dele dokumentacije o oddaji javnega naročila, ki so javni. Ta del dokumentacije pa vsekakor predstavljajo podatki, na podlagi katerih naročnik po eni strani ocenjuje pravilnost ponudb, po drugi pa le-te med seboj primerja skladno z merili iz razpisne dokumentacije in izbere najugodnejšo ponudbo. Takšno stališče je Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevah št. 018-129/02, 018-212/02, 018-63/03 in 018-147/03).

Nedvomno je vpogled v zahtevano dokumentacijo vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanih omejitev) takrat, ko le-ta potrebuje podatke zaradi vložitve zahtevka za revizijo, še toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, saj kot je vlagatelj v predmetnem revizijskem zahtevku večkrat smiselno zapisal, dejanskega stanja ni mogel ugotoviti, ker mu ni bil omogočen vpogled v predmetno dokumentacijo oz. ker mu le- ta ni bila posredovana. S takšnim ravnanjem naročnika je vlagatelj prikrajšan pri sestavi kvalitetnega in z dokazi podkrepljenega revizijskega zahtevka. Za presojo zakonitosti kakršnekoli odločitve naročnika je namreč bistveno, da ima tisti, ki se pritožuje, na voljo ustrezne informacije na podlagi katerih lahko nato navaja dejstva in dokaze, ki utemeljujejo njegove navedbe. Pravno varstvo je potrebno zagotoviti v enaki meri tudi zoper odločitve o tem, da se javno naročilo ne podeli, zato bi naročnik moral, po prejemu vlagateljeve zahteve z dne 04.07.2007, le-temu posredovati zahtevano dokumentacijo in ga obvestiti o morebitnih omejitvah pri vpogledu.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je namen in/ali pomen načela transparentnosti oz. javnosti dvojen. Po eni strani preglednost in javnost zagotavljata nadzor nad načinom porabe javnih sredstev ter spoštovanje ostalih načel javnega naročanja, predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti ter učinkovitosti porabe javnih sredstev. Po drugi strani pa je z javnostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotovljeno enakopravno obravnavanje ponudnikov in s tem enake možnosti za sodelovanje vseh ponudnikov na trgu javnih naročil. Ponudnikom je dana možnost, da se enakopravno seznanijo s potrebami javnega sektorja ter s pomembnimi dejstvi v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, ki so potrebna za pripravo ne samo pravilne in konkurenčne ponudbe, temveč tudi za sestavo zahtevka za revizijo za učinkovito pravno varstvo.

Če se na tem mestu omejimo (zgolj) na povezavo med vlagateljevo zahtevo, da mu naročnik posreduje dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in njegovimi očitki iz revizijskega zahtevka (ki jih je možno preveriti le z vpogledom v dokumentacijo), namreč ugotovimo, da je vpogled v zahtevano dokumentacijo (ob upoštevanju vseh omejitev, ki izhajajo iz te obrazložitve) bistvenega pomena za to, da bo lahko vlagatelj učinkovito uveljavljal pravno varstvo, ki mu gre po določbah ZRPJN.

Ker so že zgoraj zapisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, se Državna revizijska komisija v tej fazi ni ukvarjala z ostalimi vsebinskimi navedbami iz revizijskega zahtevka oziroma o njih ni meritorno odločila. Prav tako se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do očitkov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za nadaljevanje postopka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo z dne 02.08.2007.

Naročnik naj pri vpogledu vlagatelja v zahtevano dokumentacijo ravna v skladu z zgoraj navedenimi omejitvami ter hkrati upošteva tudi druge eventualne omejitve. Nikakor pa ni dopustno zavrniti vsakršen vpogled v dokumentacijo, ki vsebuje podatke, ki so po zakonu javni, to pa so podatki, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev in se vrednoti ponudbe, skladno z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1., 2., in 3. točko izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- stroške v višini 417 EUR za takso za revizijski postopek,
- stroške konference s stranko v protivrednosti 100 točk, povečano za 20% DDV,
- odvetniško nagrado v protivrednosti 1300 točk za pripravo zahtevka, povečano za 20%
DDV,
- materialne stroške v višini 2%, povečano za 20% DDV.

V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 03.08.2007, je vlagatelj priglasil še dodatne stroške:
- stroške konference s stranko v protivrednosti 100 točk, povečano za 20% DDV,
- odvetniško nagrado v protivrednosti 750 točk za sestavo predmetne vloge, povečano za 20%
DDV,
- 2% materialnih stroškov povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijski postopek-stroške v višini 417,29 EUR,
- za stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka - stroške v
protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 275,40 EUR;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 500 točk (4,59 EUR), povečano za
20% DDV, kar znaša 5,51 EUR;
- za stroške za pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo-
stroške v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV, kar znaša 27,54 EUR
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 50 točk (0,459 EUR), povečano za
20% DDV, kar znaša 0,55 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 726,29 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 05.09.2007





mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Slavko Trstenjak, Parmova 53, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran