018-218/2007 Energetika Ljubljana, d. o. o.

Številka: 018-218/2007-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata in Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za vzpostavitev varnostno gasilske skupine v javnem podjetju Energetika Ljubljana in izvajanje protipožarnega varstva ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelja G7, družba za varovanje, d. o. o., špruha 33, Trzin, in G7 âˆ" Vabaco, družba za varovanje, d. o. o., Lendavska 5a, Murska Sobota, ki ju zastopa odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva 8a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 9. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na nezakonitost izločitve vlagateljeve ponudbe, zavrne.

2. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

3. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 12. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. VOD-2/07.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji naročila št. VOD-02/07 z dne 25. 4. 2007, iz katere izhaja, da je naročilo oddal vlagatelju. Zoper to odločitev so skupni ponudniki Sintal, d. d., Litostrojska 38, Ljubljana, Sintal Maribor, d. d., Perhavčeva 14, Maribor in Sintal IPO, d. o. o., Litostrojska 38, Ljubljana (v nadaljevanju: skupni ponudnik) vložili zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija pa s sklepom št. 018-161/07-3 z dne 8. 6. 2007 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je s povabilom z dne 27. 6. 2007 v drugi krog pogajanj povabil ponudnike, ki so predložili popolne ponudbe. Naročnik je določil, da bodo pogajanja 2. 7. 2007.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji naročila št. VOD-02/07-1 z dne 4. 7. 2007, iz katere izhaja, da je naročilo oddal skupnemu ponudniku. Naročnik je to odločitev vročil vlagatelju 11. 7. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 7. 2007. Vlagatelj zatrjuje kršitev temeljnih načel Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS), "zlasti" načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (12. člen ZJNVETPS), načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) in načela sorazmernosti (16. člen ZJNVETPS). Vlagatelj navaja, da je zaključek, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in zato nepopolna, zaradi česar jo je treba na podlagi 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka oddaje naročila, preuranjen, saj se lahko v skladu s šestim odstavkom 48. člena ZJNVETPS sklicuje na tehnične in/ali kadrovske sposobnosti drugega gospodarskega subjekta, 82. člen ZJNVETPS pa nudi možnost, da naročnik formalno nepopolno ponudbo dopolni, kar bi moral naročnik tudi izkoristiti. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik zahtevana pojasnila o načinu zagotavljanja pregledov ter servisiranja gasilnikov in preizkušanja hidrantov prejel in jih označil kot ustrezna, zaradi česar naročnik za naknadno spremembo stališča ni imel nobenega razloga, same spremembe stališča pa tudi ni obrazložil. Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi moral naročnik naročilo oddati vlagatelju, saj je ponudil za več kot 30 % nižjo ceno kot drugi ponudniki. Vlagatelj tudi navaja, da so odstopanja pri ceni, ki znašajo več kot 30 %, tako visoka in že na prvi pogled ekonomsko oziroma stroškovno neupravičena, da bi naročnik moral svojo zakonsko možnost in zaradi nesprejemljivosti zavrniti vse ponudbe in začeti nov postopek oddaje naročila. Ker naročnik ni tako ravnal, zatrjuje vlagatelj, je ravnal v neskladju z načelom enake obravnave ponudnikov. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je skupni ponudnik podal neresnične in zavajajoče podatke glede poravnave vseh obveznosti do svojih zaposlenih, saj "ima po podatkih vlagatelja izbrana skupina ponudnikov številne neporavnane obveznosti do svojih zaposlenih iz naslova delovnih razmerij". Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija naloži skupnim ponudnikom, da predložijo vsa dokazila o izplačilih obveznosti svojim delavcem v zadnjih 12 mesecih, te podatke pa nato primerja s podatki, pridobljenimi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), po potrebi pa naj pridobi tudi podatke pri pristojnem davčnem uradu Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS). Vlagatelj tudi opozarja na 81. člen ZJNVETPS. Glede na navedeno je vlagatelj prepričan, da bi morala naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločitev o oddaji naročila skupnemu ponudniku razveljaviti in v ponovljenem postopku kot najugodnejšega ponudnika izbrati vlagatelja oziroma zavrniti vse prejete ponudbe. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je 25. 7. 2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da vlagatelj nosi stroške, nastale z revizijo. Naročnik najprej navaja, da vlagatelj kljub pozivu na dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse v višini 5.000 eurov v predpisanem roku ni dopolnil. Naročnik se sklicuje na procesno prekluzijo iz petega odstavka 12. člena ZRPJN (oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN po noveli) glede tega, da je ponudba skupnih ponudnikov nepopolna, saj bi moral vlagatelj, po naročnikovem prepričanju, to storiti najpozneje na prvem krogu pogajanj 26. 3. 2007. Naročnik navaja, da je zaradi dvomov v ponudbeno ceno iz vlagateljeve ponudbe vlagatelja pozval na pojasnila in podajo potrebne izjave. Izmed prejetih ponudb le vlagateljeva ponudba torej odstopa. Naročnik tudi navaja, da so ponudbe drugih ponudnikov v istem cenovnem rangu in po drugem krogu pogajanj medsebojno odstopajo za največ 6 %. Naročnik ni ugotovil razlogov za zavrnitev. Ker je naročnik ugotovil, da zavrnitev drugih ponudb ne pride v poštev, tudi ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal možnosti nastanka škode kot ene izmed procesnih predpostavk po 9. členu ZRPJN. Vlagatelj se je, po naročnikovem mnenju, sam prikrajšal za izbiro svoje ponudbe, saj je predložil nepopolno ponudbo. Naročnik tudi navaja, da se vlagatelj zgolj pavšalno sklicuje na to, da ima skupni ponudnik neporavnane obveznosti, ne navaja pa niti, odkod mu ti podatki. Same navedbe, po naročnikovem mnenju, nimajo nobene dokazne vrednosti. Kljub navedenemu pa je naročnik od skupnega ponudnika zahteval pojasnila, ki jih je tudi dobil, ta pa ne potrjujejo vlagateljevih informacij. Naročnik tudi ugotavlja, da je že Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost vlagateljeve ponudbe, zaradi česar se do tega ne opredeljuje.

Vlagatelj je z dopisom z dne 1. 8. 2007 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4001-VOD-02/07-557/ z dne 27. 7. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Hkrati je naročnik z vlogo št. 4001-VOD-02/07-557/ tudi z dne 27. 7. 2007 na podlagi prvega odstavka 11.a člena ZRPJN Državno revizijsko komisijo pozval, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je sprejela sklep št. 018-218/2007-6 z dne 10. 8. 2007, s katerim predlogu naročnika ni ugodila.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-218/2007-5 z dne 10. 8. 2007 pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je sklep za dopolnitev zahtevka za revizijo prejel 21. 8. 2007 (razvidno iz poštne povratnice). Vlagatelj je dopolnitev zahtevka za revizijo posredoval kot prilogo dopisu z dne 25. 8. 2007. Državna revizijska komisija je dopolnitev zahtevka za revizijo prejela 27. 8. 2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama najprej spor o tem, ali je naročnik zakonito izločil vlagateljevo ponudbo. V zvezi z razrešitvijo tega spora Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj do roka za predložitev ponudb (16. 3. 2007 do 9. ure; 1. točka razpisne dokumentacije, stran 5 od 58) predložil ponudbo (ponudba z dne 16. 3. 2007, predložena 16. 3. 2007 ob 8.45), da se je 26. 3. 2007 udeležil tudi pogajanj, da je bil pred razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila št. VOD-02/07 z dne 25. 4. 2007 tudi izbrani ponudnik, zato je mogoče ugotoviti, da sta s tem izpolnjena elementa (interes in nastanek škode), ki morata biti podana skupaj (torej kumulativno) v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, da bi imel vlagatelj aktivno legitimacijo za vodenje postopka revizije v spornem delu.

Kot že predhodno navedeno, je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo skupnih ponudnikov, mu s sklepom št. 018-161/07-3 z dne 8. 6. 2007 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila št. VOD-02/07 z dne 25. 4. 2007, iz katere je izhajalo, da je naročnik izbral vlagateljevo ponudbo. Kot je Državna revizijska komisija v svoji odločitvi ugotovila, se je vlagatelj (oziroma ponudnik G7, d. o. o., Trzin) pri odgovoru na naročnikovo vprašanje z dne 27. 3. 2007 (postavljeno po izvedenih pogajanjih 26. 3. 2007 z začetkom ob 12. uri) glede načina zagotavljanja pregledov in servisiranja gasilnikov ter pregledov in preizkušanja hidrantov v dopisu z dne 2. 4. 2007 (torej predloženim tako po predložitvi ponudb 16. 3. 2007 kot opravljenih pogajanjih 26. 3. 2007) skliceval na to, da ima ustrezna pooblastila v skupini G7 član skupine G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota. Državna revizijska komisija je ugotovila, da slednji v predloženi ponudbi (ponudba z dne 16. 3. 2007, predložena 16. 3. 2007 ob 8.45) ni bil naveden, da se vlagatelj nanj ne sklicuje, niti ni bi bilo predloženo kakšno dokazilo, ki bi dopuščalo drugačno ugotovitev (npr. reference se glasijo zgolj na G7, d. o. o., Trzin). Iz vpogleda v ponudbo z dne 16. 3. 2007 kot sicer ponudbo z dne 26. 3. 2007 (predložena v drugem krogu pogajanj) je namreč mogoče ugotoviti, da G7, d. o. o., Trzin nastopa (zgolj) s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana.

Kot izhaja iz opisa II. sklopa točke 2.1 Predmet razpisa (str. 8 razpisne dokumentacije), del predmeta naročila obsega "izvajanje določenih nalog, ki jih izvajalec mora zagotavljati v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur.l.RS, št. 71/93) in podzakonskimi akti".

V skladu z drugim odstavkom 4. člena Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/1995) morajo imeti fizične in pravne osebe, ki preizkušajo hidrantna omrežja, pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za preizkus hidrantnih omrežij. Vpogled na spletne strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si/db/priloga/p1162.pdf), kjer je prikazan seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij, ki so do 31. 7. 2007 pridobili pooblastilo, kaže, da s takim pooblastilom ne razpolagata ne G7, d. o. o., Trzin ne podizvajalec Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana. S takim pooblastilom pa razpolaga G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota.

Kot nadalje izhaja iz razpisne dokumentacije, obsega predmet naročila tudi "nadzor nad roki servisiranja gasilnikov in hidrantov" (točka II.c.) in "servisiranje gasilnikov" (točka II.d.). Kot določa 3. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 108/2004) vzdrževanje gasilnikov obsega pregled brezhibnosti delovanja gasilnika po navodilih proizvajalca ter servisno vzdrževanje, ki vključuje ponovno polnjenje gasilnika po uporabi in zamenjavo iztrošenih ali pokvarjenih delov gasilnika, ugotovljenih pri pregledih. Vzdrževalec mora pridobiti tudi pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za vzdrževanje gasilnikov v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (4. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov). Vpogled na spletne strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si/db/priloga/p1158.pdf), kjer je prikazan seznam pooblaščenih izvajalcev za vzdrževanje gasilnikov, ki so do 31. 7. 2007 pridobili pooblastilo, kaže, da s takim pooblastilom ne razpolagata ne G7, d. o. o., Trzin ne podizvajalec Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana. S takim pooblastilom pa razpolaga G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja je v tej luči treba tudi obravnavati vlagateljev očitek glede preuranjenosti zaključka o izločitvi vlagateljeve ponudbe, pri tem pa se izkaže, da ni utemeljen ne v smislu uveljavljanja možnosti sklicevanja na tehnične in/ali kadrovske sposobnosti drugega gospodarskega subjekta, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, (šesti odstavek 48. člena ZJNVETPS), posledično pa ne možnosti, da naročnik (očitno ponudnik) formalno nepopolno ponudbo dopolni (82. člen ZJNVETPS). Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik ravno z ravnanji, ki jih v zahtevku za revizijo uveljavlja vlagatelj, neenakopravno obravnaval ponudnike.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj v primeru možnosti sklicevanja na tehnične in/ali kadrovske sposobnosti drugega gospodarskega subjekta, ne glede na pravno naravo povezave z njimi, že v ponudbi (oziroma do trenutka, ko bi se bilo mogoče še pogajati o posameznih elementih ponudbe) (torej ex ante) vsaj navesti podatek, s katerim bi bilo mogoče identificirati, da G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota nastopa v postopku oddaje naročila (na strani G7, d. o. o., Trzin skupaj s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana); navedeno pa je sicer tudi - kot je že ugotovila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-161/07-3 z dne 8. 6. 2007 - izrecno zahtevala tudi razpisna dokumentacija. Namreč, brez G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota oziroma sklicevanja na njegove sposobnosti G7, d. o. o., Trzin skupaj s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana ne more prevzeti v izvedbo celotnega predmeta naročila (neprimerna ponudba), zato bi bilo v neskladju z enakopravno obravnavo ponudnikov, če bi naročnik upošteval šele naknadno (torej ex post) sklicevanje na subjekt, brez katerega izvedba naročila ne bi bila mogoča. Ponudnik (v tem primeru vlagatelj) bi glede na ugotovljeno dejansko stanje namreč pridobil nedopustne prednosti oziroma ugodnosti (npr. neupravičena uvrstitev v postopek ocenjevanja ponudb, to pa pomeni uporabo meril) glede na ponudnike, ki so že v ponudbi (oziroma do trenutka, ko bi se bilo mogoče pogajati o posameznih elementih ponudbe) izkazali zagotavljanje izvedbe celotnega predmeta naročila (primerna ponudba).

Namreč, G7, d. o. o., Trzin bi skupaj s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana brez sklicevanja na pooblastili, s katerima razpolaga G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota, ne mogel zagotoviti izvajanja celotnega predmeta naročila. Nezmožnost izvedbe celotnega predmeta naročila pa je mogoče označiti zgolj kot vsebinsko pomanjkljivost, ne pa tudi kot formalno pomanjkljivost. Vsebinske pomanjkljivosti pa ni mogoče odpravljati. Z omogočenjem odprave vsebinskih pomanjkljivosti bi ponudnik (v tem primeru vlagatelj) - kot že pojasnjeno - pridobil nedopustne prednosti oziroma ugodnosti glede na ponudnike, ki so že v ponudbi (oziroma do trenutka, ko bi se bilo mogoče še pogajati o posameznih elementih ponudbe) izkazali zagotavljanje izvedbe celotnega predmeta naročila (primerna ponudba). Le v primeru, če bi vlagatelj že v ponudbi (oziroma do trenutka, ko bi se bilo mogoče še pogajati o posameznih elementih ponudbe) (torej ex ante), navedel podatek, s katerim bi bilo mogoče identificirati, da tudi G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota nastopa v postopku oddaje naročila (na strani G7, d. o. o., Trzin skupaj s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana), bi bilo mogoče nadalje ugotavljati, ali je naročnik opustil dolžnost pozvati vlagatelja na predložitev "manjkajočih" dokazil.

Dejstvo, da je mogoče razumeti, da G7, d. o. o., Trzin in G7 âˆ" Vabaco, d. o. o., Murska Sobota nastopata sicer v razmerju skupnih ponudnikov, na dosedanje ugotovitve ne vpliva, saj iz spisne dokumentacije izhaja, da je tako njuno razmerje izkazano šele ex post (po predložitvi ponudbe dne 16. 3. 2007 in izvedenem drugem krogu pogajanj 26. 3. 2007), ne pa že ex ante (s predložitvijo ponudbe oziroma do trenutka, ko se je bilo mogoče pogajati o posameznih elementih ponudbe). Le v primeru ex ante izkazanja takega razmerja bi ne bilo nikakršnih vplivov v sam predmet naročila. Posega v predmet naročila bi tudi ne bilo, če bi že G7, d. o. o., Trzin skupaj s podizvajalcem Slovenske železnice âˆ" Železniško invalidsko podjetje, d. o. o., Ljubljana lahko zagotovil njegovo izvedbo v celoti (brez udeležbe še tretjih oseb oziroma koriščenja njihovih kapacitet). Slednjega Državna revizijska komisija ob pregledu spisne dokumentacije in dostopnih virov sicer tudi ni mogla ugotoviti.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil. Državna revizijska komisija pa prav tako tudi ni ugotovila naročniku očitanih opustitev v zvezi z vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj nadalje naročniku tudi očita nezakonito izbiro ponudbe skupnega ponudnika, poleg tega pa očita, da so ponudbe drugih treh sodelujočih ponudnikov nesprejemljive zaradi višjih cen v primerjavi z vlagateljevo ponudbo. V zvezi s temi revizijskimi navedbami pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje konkretnega naročila, zaradi česar vlagatelju glede zahteve po zavrnitvi vseh ponudb ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje naročila izkazale za utemeljene, zlasti glede nesprejemljivih cen v ponudbah drugih treh ponudnikov) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. V tem primeru vlagatelj torej ne izkazuje izpolnjevanja enega izmed elementov, ki morata biti podana skupaj (torej kumulativno) v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima naročnik kljub temu, da bi se postopek končal brez izbire ponudbe, možnost, da naročila ne odda in njegovo izvajanje prenese na notranje organizacijske enote. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki je bila oziroma bi bila zakonito izločena, pa tudi ne more izkazati nastanka škode v obstoječem postopku oddaje naročila celo v primeru, če bi se naročnik po nastopu pravnomočnosti odločitve iz postopka oddaje naročila odločil izvesti naročilo samo za del predmeta iz tokratnega postopka oddaje naročila v nekem drugem postopku oddaje naročila. Postopek, ki bi ga naročnik namreč vodil, bi pomenil nov in ne več isti postopek oddaje naročila.

Nadalje, z zahtevkom za revizijo vlagatelj uveljavlja varstvo svojih pravic in interesov (gl. 1. člen ZRPJN, ki govori o tem, da ZRPJN ureja pravno varstvo ponudnikov), uveljavljanje kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ki pa ne morejo vplivati na vlagateljev položaj, se pa nanašajo na kršitve ZJNVETPS, bi lahko subsumirali kot varstvo v javnem interesu, za katerega pa vlagatelj kot posameznik po ZRPJN ni aktivno legitimiran. Namreč, varstvo v javnem interesu lahko uveljavljajo zgolj subjekti iz 2. odstavka 9. člena ZRPJN. Kot je bilo že ugotovljeno, vlagatelj s predloženo ponudbo ne bi mogel uspeti v postopku oddaje konkretnega naročila, dejstvo, da naročnik ni izločil ponudb tistih ponudnikov, ki so predložili ponudbe, ki po vlagateljevem zatrjevanju pomenijo nesprejemljive ponudbe, pa ne predstavlja kršitve, ki bi vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje konkretnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 9. 2007

Predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova 70, 1001 Ljubljana,
- odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva 8a, 1000 Ljubljana,
- odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.