Na vsebino
EN

018-042/2007 Občina Piran

Številka: 018-042/07-42-0500
Datum sprejema: 16. 2. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za "izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Občino Piran" po odprtem postopku in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik STADIJ d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna, v skupnem nastopu s partnerjema Vodotehnika d.o.o, Koturaška cesta 49, Zagreb, Hrvaška, in PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Piran, Tartinijev trg 2, Piran (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.02.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.05.2006 sprejel sklep o pričetku oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za "izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Občino Piran". Naročnik je predhodni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 47/05, z dne 13.05.2005, pod št. objave Ob-12725/05, v Uradnem listu EU, št. S 92, z dne 13.05.2005, št. obvestila 2005/S 92-090653, pa je objavil predhodno informativno obvestilo za predmetno javno naročilo. Naročnik je javni razpis po odprtem postopku za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 59-60/06, z dne 09.06.2006, pod št. objave Ob-16427/06, v Uradnem listu EU, št. S 110, z dne 13.06.2006, št. obvestila 2006/S 110-117538, pa je objavil obvestilo o naročilu po odprtem postopku za predmetno javno naročilo.
Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 35301-2/1999-2006, z dne 18.08.2006, s katerim je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo vlagatelja (STADIJ d.o.o., Postojna, v skupnem nastopu s partnerjema Vodotehnika d.o.o, Zagreb, in PURGATOR d.o.o., Postojna). Ponudnik SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, je po pooblastilu partnerja v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija, dne 24.08.2006 na naročnika naslovil, sklicujoč se na drugi odstavek 6. člena ZJN-1, zahtevo za pridobitev podatkov in vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, istega dne pa je na naročnika naslovil tudi poziv za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, temelječ na 78. členu ZJN-1. Naročnik je ponudniku SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, s partnerjem v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija, omogočil vpogled v dokumentacijo vlagatelja (takrat izbranega ponudnika) 05.09.2006 ob 9:00 uri, o čemer je bil narejen uradni zaznamek, št. 35301-2/1999-2006, z dne 05.09.2006. Naročnik je istega dne ponudniku SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, s partnerjem v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija, posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, v kateri je podrobneje obrazložil razloge za zavrnitev njegove ponudbe. Ponudnik SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, je po pooblastilu partnerja v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija, dne 15.09.2006 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila kot izhaja iz obvestila o oddaji, z dne 18.08.2006, in iz dodatne obrazložitve o oddaji, z dne 05.09.2006. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-394-06-42-3291, z dne 27.10.2006, na podlagi citiranega zahtevka za revizijo ponudniku SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, s partnerjem v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija, ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 35301-2/1999-2006, z dne 18.08.2006, ter v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, št. 35301-2/1999-2006, z dne 05.09.2006.

Naročnik je izdal obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb, št. 35301-2/1999-2006, z dne 22.11.2006, s katerim je obvestil ponudnike, da zavrača vse ponudbe zaradi tega, ker so le-te nepravilne, neprimerne in nesprejemljive in da zaključuje postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je na naročnika naslovil zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve, z dne 13.12.2006, vlagatelju posredoval 18.12.2006 (vlagatelj jo je prejel 19.12.2006) V citirani obrazložitvi se naročnik sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-394/06-42-3291, z dne 27.10.2006.

Vlagatelj je dne 27.12.2006 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper obvestilo naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, št. 35301-2/1999-2006, z dne 22.11.2006, oziroma zoper dodatno obrazložitev odločitve, z dne 13.12.2006.
Vlagatelj očita naročniku, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-394/06, neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno in mu tako onemogočil sodelovanje. V tem kontekstu vlagatelj navaja, da je naročnik s tem ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Vlagatelj v nadaljevanju izraža nestrinjanje s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-394/06, v zvezi nepravilnostjo njegove (vlagateljeve) ponudbe, ker Pismo o nameri oziroma izjava banke (izdana dne 20.07.2006 s strani Abanka Vipa d.d., Glavna podružnica Koper), ki jo je predložil vlagatelj (kot prvotno izbrani ponudnik), ne vsebuje denarne enote. Vlagatelj dodaja, da je v citirani izjavi banke izpuščena le oznaka valute SIT. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik na temelju 54. člena ZJN-1 pozvati vlagatelja in dopustiti popravo takšne pravopisne napake, ne pa njegovo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila kategorično izločiti kot nepravilno.
Nadalje vlagatelj navaja, da se je Državna revizijska komisija sklicevala na ZJN-1, čeprav naj le-ta ne bi bil usklajen z direktivami EU, ki veljajo že od 31. marca 2006. Poleg tega bi morala po mnenju vlagatelja Državna revizijska komisija pred dokončno odločitvijo ravnati tudi v skladu z 234. členom PES. Vlagatelj pojasnjuje, da sme v tem smislu vsako sodišče ali tribunal katerekoli od držav članic, ki pri reševanju katerekoli zadeve naleti na vprašanje razlage evropskega prava ali veljavnosti sekundarne zakonodaje in pri tem šteje, da je rešitev tega vprašanja potrebna za odločitev v tej zadevi, zahtevati od Sodišča evropske skupnosti, da odloči o vprašanju.
Vlagatelj se v zaključku sklicuje na ZJN-2, ki dopušča odpravo ne samo pisnih napak, temveč tudi formalnih pomanjkljivosti v ponudbah, pri čemer dodaja tudi, da se odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb nepravilno sklicuje na 78. člen ZJN-1, ki pa ne daje podlage za zavrnitev vseh ponudb.
Vlagatelj predlaga naročniku razveljavitev obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, št. 35301-2/1999-2006, z dne 22.11.2006, in dodatne obrazložitve odločitve, z dne 13.12.2006. ter izvedbo novega ocenjevanja in na podlagi le-tega izbor njegove ponudbe. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka po stroškovniku.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.01.2007, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo dopolni z dokazilom o vplačilu takse za vložitev zahtevka, z navedbo kontaktne osebe vlagatelja ter s pooblastilom vlagatelju za vložitev revizije s strani vseh partnerjev skupne ponudbe, kar je vlagatelj storil z dopisom, z dne 11.01.2007.

Naročnik je s sklepom, št. 35301-2/1999-2007, z dne 19.01.2007, zahtevek za revizijo zavrnil, sklicujoč se na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-394/06-42-3291, z dne 27.10.2006, prav tako pa je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 29.01.2007, obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 31.01.2007, ki ga je slednja prejela 02.02.2007, odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala očitek vlagatelja naročniku, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-394/06, neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno in mu tako onemogočil sodelovanje. V tem kontekstu vlagatelj navaja, da je naročnik s tem ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1). Vlagatelj v nadaljevanju izraža nestrinjanje s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-394/06, v zvezi z nepravilnostjo njegove (vlagateljeve) ponudbe, ker Pismo o nameri oziroma izjava banke (izdana dne 20.07.2006 s strani Abanka Vipa d.d., Glavna podružnica Koper), ki jo je predložil vlagatelj (kot prvotno izbrani ponudnik), ne vsebuje denarne enote. Vlagatelj dodaja, da je v citirani izjavi banke izpuščena le oznaka valute SIT. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik na temelju 54. člena ZJN-1 pozvati vlagatelja in dopustiti popravo takšne pravopisne napake, ne pa njegovo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila kategorično izločiti kot nepravilno.
Državna revizijska komisija uvodoma poudarja, da se je v zvezi z nepravilnostjo vlagateljeve ponudbe iz razloga nevpisane denarne enote (v dokumentu Pismo o nameri) že izrekla v svojem sklepu, št. 018-394-06-42-3291, z dne 27.10.2006, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je takrat vložil ponudnik SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, s partnerjem v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija. Kljub temu pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju navaja razloge za ugotovitve v zvezi s ponudbo vlagatelja v delu, ki se nanaša na domnevno sporno Pismo o nameri.
V skladu z navodili iz razpisne dokumentacije (poglavje 1, podpoglavje 1.4 - Sestavni deli ponudbe, točka 11) so morali ponudniki predložiti dokazilo v smislu vsebine obrazca 5.10, "izdano s strani poslovne banke ali zavarovalne in / ali kreditne družbe, v katerem le-ta potrjuje, da ima ponudnik dostop do kreditne linije v višini vsaj 300.000.000,00 SIT". Naročnik je v poglavju 5 razpisne dokumentacije določil na Obrazcu 5.10 (Pismo o nameri) med drugim tekst "... za znesek v višini _ SIT, ki je namenjen za izvedbo del po pogodbi za projekt ...", pri čemer je na koncu citiranega obrazca določil, da ponudnik lahko predloži standardni obrazec poslovne banke ali zavarovalno in / ali kreditne družbe, ki je sestavljen v smislu vsebine obrazca 5.10. Bistvo predmetnega obrazca je torej v danem zagotovilu (s strani banke ali zavarovalne in / ali kreditne družbe), da bo imel ponudnik (če bo na predmetnem javnem razpisu uspel) v času trajanja izvedbe del dostop do kreditnih sredstev vsaj v znesku 300.000.000,00 SIT.
Naročnik je ponudnike tudi izrecno opozoril v 7.3 točki Podpoglavja 1.1, da morajo zadostiti pogojem, navedenim v Podpoglavju 1.2 - Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, in skladno s tem priskrbeti vsa dokazila, zahtevana v Podpoglavju 1.4 - Sestavni deli ponudbe, ter hkrati zapisal "Vsi ti dokumenti morajo biti priloženi brez izjem, strogo v skladu s pogoji in navodili, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo. Ponudbe, ki ne bodo v skladu z zahtevanimi pogoji razpisne dokumentacije, bo naročnik zavrnil.".
Med strankama v tem postopku ni sporno dejstvo, da Pismo o nameri oziroma izjava banke (izdana dne 20.07.2006 s strani Abanka Vipa d.d., Glavna podružnica Koper), ki jo je predložil vlagatelj, ne vsebuje navedbe denarne enote ("Izjavljamo, da vam bomo v primeru, da boste izbrani na javnem razpisu, odobrili kredit v višini 300.000.000,00 in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko Abanke"), saj navedeno, kot je ugotovila Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-394-06-42-3291, z dne 27.10.2006, priznava sam naročnik, vlagatelj (takrat izbrani ponudnik) v dopisu, z dne 30.09.2006, v katerem je v celoti prerekal navedbe v zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, s partnerjem v skupni ponudbi Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr, Ag, Absberggasse 47, Dunaj, Avstrija (takratni vlagatelj), ki so se nanašale na pravilnost vlagateljeve ponudbe, prav tako pa tudi Abanka Vipa d.d., Glavna podružnica Koper, Ferrarska 12, Koper, v pojasnilu, z dne 27.09.2006, naslovljenemu na vlagatelja (takrat izbranega ponudnika), v katerem je citirana banka zapisala, "da je v izjavi o kreditiranju (skladno z obrazcem 5.10 pismo o nameri) zaradi strojepisne napake pomotoma izpadla besedica SIT oziroma valuta kreditiranja."), in ki ga je slednji priložil svojemu dopisu, z dne 30.09.2006, v katerem je v celoti prerekal navedbe v takratnem zahtevku za revizijo v zvezi z njegovo ponudbo. Da Pismo o nameri oziroma izjava banke (izdana dne 20.07.2006 s strani Abanka Vipa d.d., Glavna podružnica Koper), ki jo je predložil vlagatelj, ne vsebuje navedbe denarne enote, priznava vlagatelj tudi v svojem zahtevku za revizijo, z dne 27.12.2006, ko navede, da je v citirani izjavi banke izpuščena le oznaka valute SIT.
Ker sporni dokument, brez vpisane denarne enote, ni pripravljen v skladu z zgoraj citirano zahtevo iz razpisne dokumentacije (v smislu vsebine obrazca 5.10) oziroma ker vlagatelj zgolj z vpisano številko "300.000.000,00" ni podal zagotovila o tem, da bo imel dostop do kreditnih sredstev v zahtevani valuti (torej v višini najmanj 300.000.000,00 SIT), po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče vlagateljevo ponudbo iz tega razloga obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi (v prvem odstavku 76. člena ZJN-1), da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika. Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje odločal, katere izmed postavljenih zahtev ne bo upošteval (čeprav je v razpisni dokumentaciji izrecno zapisal, da bo ponudba obravnavana kot nepravilna, če ne bo v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije - točka 28 - Preverjanje ponudb in njihove pravilnosti poglavja 1, podpoglavje 1.1), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), ki od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
Glede na navedeno torej ni mogoče očitati naročniku, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-394/06, neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno in mu tako onemogočil sodelovanje. V tem kontekstu tudi ni mogoče posledično pritrditi vlagatelju, da je naročnik s tem ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1).
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da ugotovljena nepravilnost v vlagateljevi ponudbi ni (kot si zmotno predstavlja vlagatelj) takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti s pomočjo postopka, predvidenega v 54. členu ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki), saj pri ugotovljeni pomanjkljivosti ne gre le za odpravljanje nejasnosti v obstoječi ponudbeni vsebini, temveč bi bilo ugotovljeno napako mogoče odpraviti le s spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno, kar pa je, skladno z določbo iz 54. člena ZJN-1, izrecno prepovedano.
Vsled zapisanega Državna revizijska komisija ni sledila predmetnemu očitku vlagatelja in ga je presodila kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija v zvezi očitkom vlagatelja, da se je Državna revizijska komisija sklicevala v svojem sklepu, št. 018-394/06, na ZJN-1, čeprav naj le-ta ne bi bil usklajen z direktivami EU, ki veljajo že od 31. marca 2006, zgolj poudarja, da zahtevek za revizijo skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Zahtevek za revizijo je torej v skladu z ZRPJN namenjen pravnemu varstvu ponudnikov iz naslova ravnanja oziroma domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila in ne iz naslova domnevnih kršitev
Državne revizijske komisije kot ga želi uporabiti oziroma prikazati vlagatelj. Glede na navedeno predmetnega očitka vlagatelja ni mogoče opredeliti kot ravnaje naročnika oziroma kršitve naročnika, zato Državna revizijska komisija tega očitka ni obravnavala, saj za obravnavo le-tega ni najti pravne podlage. Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da Direktiva 2004/18/ES in Direktiva 2004/17/ES ne vsebujeta določb o tem, kdaj je ponudbo mogoče šteti za pravilno, in je torej taka ureditev prepuščena ureditvi, kakor je določena v nacionalnem pravu. V skladu z domačim pravom (ki je veljalo v času izvedbe naročila) pa je pravilna ponudba opredeljena v 13. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Smiselno enako kot zgoraj gre ugotoviti tudi za vlagateljev očitek, da bi morala Državna revizijska komisija pred dokončno odločitvijo iz sklepa, št. 018-394/06, ravnati tudi v skladu s 234. členom PES. Državna revizijska komisija v tem kontekstu želi zgolj poudariti, da se sodišče države članice po lastni iniciativi odloči za vložitev zahteve za predhodno vprašanje na Sodišče Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Evropsko sodišče), zato stranke v postopku na odločitev sodišča države članice glede naslovitve predhodnega vprašanja nimajo nobenega neposrednega vpliva. Po določilu 234. člena Pogodbe ES (skrajšano: PES) je Evropsko sodišče pristojno za odločanje o razlagi PES, o razlagi statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta (v kolikor je v teh statutih to predvideno), v največji meri pa je pristojno za odločanje o vprašanjih glede razlage in veljavnosti aktov institucij Skupnosti in Evropske centralne banke (ECB), s čimer je Evropskemu sodišču dodeljena pristojnost za odločanje glede razlage prava Evropske unije in glede veljavnosti aktov sekundarnega prava. Pri presoji potrebnosti vložitve zahteve za predhodno vprašanje mora sodišče države članice primarno ugotoviti, ali obstaja vprašanje glede katerega je potrebna interpretacija Evropskega sodišča. V kolikor sodišče države članice ugotovi, da tovrstno vprašanje sicer obstaja, pa odločitev o tem vprašanju ni potrebna za sprejem odločitve sodišča države članice v posameznem primeru, je sodišče države članice odvezano dolžnosti vložiti zahtevo za predhodno vprašanje.
Državna revizijska komisija povzema, da odločitev za vložitev zahteve za predhodno vprašanje na Evropsko sodišče sproži zgolj pristojen organ, ko sam to oceni (ter da to ni v pristojnosti strank v revizijskem postopku). Državna revizijska komisija je v konkretnem (domnevno spornem) revizijskem postopku presodila, da vložitev predhodnega vprašanja ni (bila) potrebna.

V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na ZJN-2 Državna revizijska komisija zgolj opozarja vlagatelja, da le-ta za predmetni postopek oddaje javnega naročila ni pravno relevanten, saj se v času objave obvestila o javnem naročilu (beri: javnega razpisa po odprtem postopku) ta še ni uporabljal (arg. prvi odstavek 112. člena ZJN-2).

V zvezi z očitkom vlagatelja, da se odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb nepravilno sklicuje na 78. člen ZJN-1, ki pa ne daje podlage za zavrnitev vseh ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svoji odločitvi - obvestilu o zavrnitvi vseh ponudb, št. 35301-2/1999-2006, z dne 22.11.2006, s katerim je obvestil ponudnike, da zavrača vse ponudbe zaradi tega, ker so le-te nepravilne, neprimerne in nesprejemljive in da zaključuje postopek oddaje javnega naročila, res navedel kot pravno podlago 78. člen ZJN-1. Gleda na zavrnitev vseh ponudb, bi se moral naročnik, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, sklicevati na 77. člen ZJN-1. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju s tem ravnanjem naročnika v konkretnem primeru ni nastala nobena škoda, nenazadnje pa je tudi, kljub navedeni napačni pravni podlagi za zavrnitev vseh ponudb, lahko izkoristil možnosti, ki mu jih dopušča zakon (vložitev zahtevka za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila - v konkretnem primeru ne-oddaji naročila, vložitev zahtevka za revizijo).

Ker je bilo v obravnavani revizijski zadevi ugotovljeno, da je ponudba vlagatelja nepravilna, je Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je posledično, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, morala zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 16.02.2007


Predsednica senata:

Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Občina Piran, Tartinijev trg 2, Piran,
- STADIJ d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna,
- Vodotehnika d.d., Koturaška cesta 49, Zagreb, Hrvaška,
- PURGATOR d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran