018-197/2007 Elektro Maribor d.d.

Številka: 018-197/2007-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članov Nataše Jeršič in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo kostanjevih drogov in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ENERGOMONT d.o.o., Lackova cesta 177/a, Limbuš, ki ga zastopa odvetniška pisarna Godič & SelakoviÄ" o.p., d.n.o., Partizanska cesta 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor, dne 13.7.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2.2.2007 izdal sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 33/07, z dne 13.4.2007, pod številko objave Ob-10191/07. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 14.5.2007 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika SES storitve, inženiring, trgovina, d.o.o., Opekarska ulica 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom "odločitev o oddaji javnega naročila" št. 12-MP/JN-N-427/07 z dne 30.5.2007.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.6.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika ugotovil tehnične nepravilnosti, zaradi katerih bi morala biti ponudba izločena kot nepravilna. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje nepravilnosti:
1. Ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih razpisnih pogojev, kot je to zahteval naročnik. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, da ponuja ustrezno blago, kot ga zahteva naročnik. Izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve v zvezi s predložitvijo listine o skladnosti v skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti ali vsaj potrdilo o vlogi za izdajo, potrjeno s strani pooblaščene institucije, kot je to zahteval naročnik. Ker izbrani ponudnik zahtevane listine o skladnosti ni predložil, ni izpolnil zahteve naročnika, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti kot nepravilno.
2. Izbrani ponudnik je podal zavajajoče podatke glede zadostnih prostih kadrovskih zmogljivosti za realizacijo pogodbenih obveznosti (lastna izjava v ponudbi), saj iz obrazca BON-1 izhaja, da ima le dva zaposlena. Prav tako ni predložil ustrezne podizvajalske pogodbe ali pisma o nameri oz. dogovora o sodelovanju pri izvedbi dobav, saj bi v tem primeru naročnik moral od njega zahtevati, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune stroškov in prihodkov, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci, vendar tega ni storil.
3. Naročnik je nepravilno ocenil tehnično in kadrovsko sposobnost izbranega ponudnika. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ni izkazal tehnične sposobnosti glede na količino dobave. Izbrani ponudnik ni predložil dokazila o dobavah blaga v obliki izjav, ki jih izda pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov itd., temveč je predložil le izjavo, ki ni resnična. Prav tako ni navedel tehničnega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi naročila. Izbrani ponudnik se tudi ni skliceval na kapacitete drugih gospodarskih subjektov in tudi ni predložil dokazil, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Naročnik bi moral navesti, katero dokazilo bo štel kot ustrezno, in se ne bi smel zadovoljiti z lastno izjavo ponudnikov, ki je v postopku izbire sploh ne preverja, predstavlja pa zahtevani pogoj.
4. Izbrani ponudnik ni predložil potrdila Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zakonitega zastopnika ponudnika.
5. Vlagatelj opozarja na nepravilno označeno kuverto ponudbe izbranega ponudnika, saj ni bila v skladu z zahtevami naročnika, zaradi česar je naročnik ne bi smel odpreti.
6. Vlagatelj iz previdnosti še navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti, ko je v 23. točki VIII. člena razpisne dokumentacije zahteval pisno soglasje ponudnika za odpravo računske napake, saj lahko računsko napako popravi le naročnik. Po mnenju vlagatelja to omogoča, da naročnik po izvedenem odpiranju ponudb cene sam spreminja. Ponudnik pa v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2), ki velja tudi v tem postopku, ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije oz. na tiste elemente, ki vplivajo na razvrstitev ponudb. Naročnik računskih napak ne bi smel prikazovati kot formalne nepopolnosti ponudbe, ponudniki pa bi se kot gospodarski subjekti morali zavedati posledic napak v svojih ponudbah.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila št. 12-MP/JN-N-427/07 z dne 30.5.2007, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 20.6.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da v Republiki Sloveniji ni ustreznega organa, ki bi bil pooblaščen za izdajo listin o skladnosti. Naročnik je zato ocenil, da gre za nebistveno formalno napako ponudnika, ki ne vpliva na odločitev. Izbrani ponudnik je tudi predložil lastno izjavo, kar je za naročnika zadostovalo. Glede zadostnih prostih kadrovskih zmogljivosti za realizacijo prevzetih pogodbenih obveznosti naročnik navaja, da je bila zahtevana le lastna izjava ponudnika, ki zadostuje. Izbrani ponudnik ima vse ustrezne dokumente, kot je to zahtevano v 1. točki VIII. člena razpisne dokumentacije. Tudi njegova kuverta je bila pravilno označena in zapečatena, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. V zvezi s popravo računskih napak naročnik še navaja, da je v skladu z drugim odstavkom 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJNVETPS), pri čemer vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane pred potekom tega roka.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 22.6.2007), je naročnik z dopisom z dne 28.6.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Iz citirane določbe ZJNVETPS izhaja, da je naročnik dolžan iz postopka oddaje javnega naročila izločiti vse tiste ponudbe, ki jih ni mogoče označiti kot "popolne" ("popolna ponudba" je v 17. točki 2. člena ZJNVETPS definirana kot tista "ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna"). Formalno nepopolna ponudba je v skladu z 18. točko 2. člena ZJNVETPS ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, neprimerna ponudba pa je v skladu z 21. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti, vendar šele po tem, ko je ravnal po pravilih, ki so določena v 82. členu tega zakona.

V zvezi z določitvijo pogojev za ugotavljanje sposobnosti prvi odstavek 48. člena ZJNVETPS (pogoji za ugotavljanje sposobnosti) določa, da morajo naročniki zagotoviti, da so le-ti objektivni. Pri tem se ZJNVETPS v četrtem odstavku 48. člena sklicuje tudi na pogoje, določene v ZJN-2, le-ta pa v šestem odstavku 44. člena določa, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo za ugotavljanje tehnične in/ali kadrovske sposobnosti bo štel kot ustrezno. Iz petega in šestega odstavka 48. člena ZJNVETPS je razvidno, da naročnik določi pogoje v zvezi z ekonomsko in finančno ter tehnično in/ali kadrovsko sposobnostjo, pri čemer ZJNVETPS ne določa vsebine posameznih pogojev. Iz tega je razbrati, da naročnik pogoje za ugotavljanje sposobnosti določi sam, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (prim. 16. člen ZJNVETPS). Naročnik mora torej v razpisni dokumentaciji, upoštevaje posebnosti in kompleksnost predmeta javnega naročila, določiti konkretne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ter predvideti dokazila, ki jih bo štel kot ustrezna za izkazovanje izpolnjevanja pogojev.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ni predložil listine o skladnosti, s čimer naj ne bi izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 18. točki VIII. člena razpisne dokumentacije določil:

"18. Predložiti je potrebno vse zahtevane dokumente oz. dokazila o tem, da ustreza ponujeno blago zahtevanim podatkom iz obrazca "Tehnična specifikacija" (OBR-30)."

18. točka VIII. člena razpisne dokumentacije se torej sklicuje na obrazec OBR-30, ki pa ga naročnik (kot je razvidno iz dokumentacije) v razpisni dokumentaciji ni predvidel. Za obrazcem OBR-22 je naročnik pod točko 7 priložil tabelo s tehničnimi specifikacijami in tehničnimi pogoji, ki pa ni bila označena kot OBR-30, na katerega se je izrecno sklicevala 18. točka VIII. člena razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila razpisna dokumentacija glede načina izpolnjevanja 18. točke VIII. člena razpisne dokumentacije oz. glede vprašanja, katere dokumente je treba predložiti za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujenega blaga, nejasna. Da je razpisna dokumentacija nejasna, je razvidno tudi iz vlagateljevih revizijskih navedb, ko citira 18. točko VIII. člena razpisne dokumentacije ter navaja, da obrazca OBR-30 sploh ni v razpisni dokumentaciji, zaradi česar predvideva, da je to obrazec pod točko 7. Tehnična specifikacija. Nejasnost razpisne dokumentacije v tem delu je razvidna tudi iz primerjave med ponudbo vlagatelja in izbranega ponudnika, saj je prvi v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil le podpisano, a neizpolnjeno tabelo iz točke 7 "tehnična specifikacija", pri čemer ni predložil nobenih listin o skladnosti oz. drugih dokumentov, iz katerih bi bila razvidna tehnična ustreznost ponujenega blaga, medtem ko je slednji tabelo iz točke 7 izpolnil ter ji priložil lastno izjavo o skladnosti, tabelo s podatki o dimenzijah ponujenih drogov ter tabelo z internimi standardi za kostanjeve drogove. Na podlagi ugotovitve, da je bila razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, ter na podlagi primerjave med ponudbo vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih razpisnih pogojev, ni mogoče slediti.

Glede vlagateljevih navedb, da je izbrani ponudnik dal zavajajoče podatke glede zadostnih prostih kadrovskih zmogljivosti, saj naj bi imel le dva zaposlena, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točka 07 VIII. člena razpisne dokumentacije določil:

"07. Izjava, da je ponudnikovo podjetje zanesljivo, sposobno upravljanja, ima izkušnje, ugled in, da ima proste kadrovske zmogljivosti za realizacijo prevzetih pogodbenih obveznosti iz javnega naročila (OBR-9e)"

V obrazcu OBR-9e je naročnik predvidel podpis izjave, da je ponudnikovo podjetje zanesljivo, sposobno upravljanja, z izkušnjami, ugledom in zaposlenimi za realizacijo prevzetih pogodbenih obveznosti.

V točki 13 VIII. člena razpisne dokumentacije je naročnik ponovil zahtevo glede kadrovskih zmogljivosti:

"13. Lastna izjava ponudnika, da ima zadostne proste kadrovske zmogljivosti za realizacijo prevzetih pogodbenih obveznosti."

Kot je razvidno iz dokumentacije izbranega ponudnika, je le-ta predložil podpisan in žigosan obrazec OBR-9e, hkrati pa je predložil tudi lastno izjavo, da ima zadostne proste kadrovske zmogljivosti za realizacijo pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem izpolnil naročnikovi zahtevi iz točk 07 in 13 VIII. člena razpisne dokumentacije. Slednji ne zahtevata, da ponudnik (kot pogoj za priznanje sposobnosti) razpolaga z določenim številom delavcev oz. glede tega ne določata vrednostnega praga. Zahtevata le izjavo ponudnika, da razpolaga z ustreznimi kadrovskimi kapacitetami, s čimer je naročnik oceno o ustreznem številu kadrov prepustil poslovni odločitvi ponudnikov. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval razpolaganja z določenim številom delavcev oz. ker je glede tega zahteval le predložitev izpolnjenega in podpisanega obrazca OBR-9e ter lastne izjave, kar je izbrani ponudnik storil, ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal ustrezne kadrovske zmogljivosti.

Podobno kot zgoraj gre ugotoviti tudi za vlagateljeve navedbe glede izkazovanja tehnične sposobnosti oz. nepredložitve ustreznega dokazila o dobavah blaga. Kot je bilo že zapisano, je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji navesti, katere pogoje mora izpolnjevati ponudnik in katera dokazila mora predložiti. Naročnik je zahtevo glede tehničnih zmogljivosti določil v 8. točki VIII. člena razpisne dokumentacije:

"08. Da je od 01.01.2004 naprej dobavil blago, ki je predmet razpisa, najmanj za enega pogodbenega partnerja (OBR-12) in priloži lastno izjavo, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila."

V obrazcu OBR-12 je naročnik predvidel, da ponudnik izpolni tabelo z najpomembnejšimi dobavami blaga v obdobju od 1.1.2004, ter ponovil zahtevo glede predložitve lastne izjave. Naročnik v razpisni dokumentaciji torej ni zahteval predložitev potrdil (izjav, pogodb, računov itd.), temveč le izpolnitev in podpis tabele na obrazcu OBR-12 ter predložitev lastne izjave o razpolaganju z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, je le-ta predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-12 z navedbo treh referenčnih dobav ter lastno izjavo, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila, zato vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izbrani ponudnik ni predložil potrdila Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zakonitega zastopnika, čeprav je naročnik to zahteval v VIII. členu razpisne dokumentacije.

VIII. člen razpisne dokumentacije našteva pogoje, ki jih je naročnik opredelil kot izločilne: "Ponudbe, katere ne bodo izpolnjevale vseh zahtevanih pogojev za udeležbo na tem javnem razpisu, bodo izločene". v 1. točki VIII. člena razpisne dokumentacije je naročnik določil:

"01. Nekaznovanost zakonitega zastopnika ponudnika v primeru storitve kaznivih dejanj: hudodelskega združevanja, sprejemanja podkupnine pri volitvah, nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti ter goljufija zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pranja denarja, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje."

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je priložil dve potrdili o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje, in sicer za zakonitega zastopnika in prokurista. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva navedba o tem, da izbrani ponudnik ni predložil potrdila Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zakonitega zastopnika ponudnika, ni utemeljena.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na nepravilno označeno ovojnico izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni specificiral, katere konkretne naročnikove zahteve iz VI. člena razpisne dokumentacije naj izbrani ponudnik ne bi upošteval oz. v katerem delu naj njegova ovojnica ne bi bila pravilno označena. Vlagatelj je le navedel, da ovojnica ni bila označena v skladu s VI. členom razpisne dokumentacije.

VI. člen razpisne dokumentacije v zvezi z označitvijo ovojnice določa:

"Ponudbo je treba oddati v zaprti kuverti na naslov naročnika ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 MARIBOR.
Na kuverti s ponudbo mora biti v levem spodnjem kotu vidna oznaka "NE ODPIRAJ-PONUDBA-JAVNI RAZPIS". Navedena mora biti številka objave javnega razpisa v Ur.l.RS, št. Ur.l. RS in predmet javnega naročila. Na hrbtni strani mora biti naveden polni naslov pošiljatelja. Kuverta v kateri je ponudbena dokumentacije s ponudbo mora biti zapečatena , ponudbena dokumentacija s ponudbo pa mora biti zvezana skozi ponudbo s pečatno vrvico in zapečatena tako, da posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oz. pečata."

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, je le-ta ponudbo predložil v ovojnici, na kateri je v levem spodnjem kotu napis "NE ODPIRAJ - PONUDBA - JAVNI RAZPIS", pod njim pa je navedena številka objave javnega razpisa, številka Uradnega lista RS ter predmet javnega naročila. Na hrbtni strani je naveden naslov pošiljatelja (naziv izbranega ponudnika). Ovojnica je v delu, ki je namenjen za odpiranje, prelepljena z lepilnim trakom ter žigosana z žigom izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da bi bila ovojnica izbranega ponudnika označena v nasprotju z določilom VI. člena razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da postopek odprave računskih napak, ki ga je naročnik določil v 23. točki VIII. člena razpisne dokumentacije, ni v skladu z načelom enakopravnosti oz. ni v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za zatrjevano kršitev, ki se nanaša vsebino razpisne dokumentacije. Z le-to se je vlagatelj seznanil že ob prevzemu razpisne dokumentacije, zato bi moral v primeru, če je po pregledu naročnikovih zahtev ugotovil, da je posamezna določba razpisne dokumentacije v nasprotju z zakonom, ki ureja javna naročila, zahtevek za revizijo vložiti takoj, najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. šesti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se je vlagatelj z vsebino razpisne dokumentacije seznanil že pred potekom roka za predložitev ponudb in so mu bile oz. bi mu morale biti zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na vsebino naročnikovih zahtev, znane že pred potekom roka za predložitev ponudb, Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 13.7.2007


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:

- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Odvetniška pisarna Godič & SelakoviÄ" o.p., d.n.o., Partizanska cesta 30, 2000 Maribor
- SES d.o.o., storitve, inženiring, trgovina d.o.o., Opekarska ulica 22, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana