018-221/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članov Jožefa Kocuvana in mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora na zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Dobavo in montažo 5. sklopov tehnološke in medicinske opreme za objekt Nove pediatrične klinike Kliničnega centra Ljubljana", ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.08.2007 soglasno

odločila:

Pritožbi vlagatelja, poimenovani "Nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 02.08.2007 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka in zavrnitvi stroškovne zahteve vlagatelja, vsebovana v sklepu, št. 3511-13/2006-75, z dne 01.08.2007.

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 48/2007, z dne 01.06.2007, pod številko objave Ob-16178/07, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je dne 26.07.2007, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga ustrezne spremembe in popravke razpisne dokumentacije ter povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 01.08.2007 sprejel sklep, št. 3511-13/2006-75, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel kot prepoznega in posledično zavrnil stroškovno zahtevo vlagatelja. Svojo odločitev naročnik utemeljuje z dejstvom, da je bil dne 15.06.2007 v Uradnem listu RS, št. 53/07 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-E), ki je pričel veljati dne 16.06.2007. Navedeni zakon nima prehodnih in končnih določb, med drugim pa uvaja novost v novem 2. odstavku 12. člena, ki določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, v postopkih iz 1., 2., 3. in 5. točke 24. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06), lahko vloži najkasneje v 10-ih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Predmetno javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS dne 01.06.2007, vlagatelj je razpisno dokumentacijo prevzel dne 08.06.2007, zahtevek za revizijo pa je vložil dne 26.07.2007, tik pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj je imel do uveljavitve novele ZRPJN-E 15 dni časa za proučitev razpisne dokumentacije in vložitev zahtevka za revizijo, kar je celo več, kot sedaj predvideva novela zakona. Upoštevajoč novelo zakona in njeno smiselno uporabo je imel vlagatelj še po uveljavitvi novele 10 dni časa za vložitev revizije, pa tega ni storil. Tako je od objave razpisne dokumentacije (01.06.2007) pa do vložitve zahtevka za revizijo (26.07.2007) poteklo skoraj dva meseca. Naročnik še poudarja, da je glede aktivne legitimacije vlagatelja sicer možno ugotoviti pravni interes za dodelitev naročila, ni pa izkazane aktivne legitimacije v smislu citirane novele ZRPJN-E, ker vlagatelj ne more z ničemer izkazati, zakaj vse do zadnjega ni vložil zahtevka za revizijo, s čimer mu ni mogoče priznati pravno upravičenega interesa. Poleg navedenega naročnik opozarja na spremembo višino taks po noveli ZRPJN-E, kar pomeni, da morajo vlagatelji neodvisno od dejstva, kdaj se je določen postopek javnega naročila pričel, pred ali po uveljavitvi novele, plačati višino takse, določene z novelo. Če se torej za takse uporablja novela za vse pred njeno uveljavitvijo začete postopke, potem po mnenju naročnika ni razloga, da se ne bi na isti način uporabljala tudi nova dikcija 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z vlogo, poimenovano "Nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 02.08.2007, naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil, da želi nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, glede na sklep naročnika, št. 3511-13/2006-75 z dne 01.08.2007. Vlagatelj navaja, da novela ZRPJN-E, na katero naročnik opira svojo odločitev, ne more veljati za nazaj, saj bi navedeno bilo nedopustno po Ustavi RS, ki v okviru načela varstva zaupanja v pravo vključuje tudi splošno pravilo prepovedi povratne veljave pravnih aktov, ki zahteva, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj in da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe povratni učinek. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-106/2007-5 z dne 24.07.2007.

Državna revizijska komisija je dne 06.08.2007 pozvala naročnika, naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi z vloženo pritožbo. Naročnik je z dopisom, št. 3511-13/2006-82 z dne 06.08.2007 odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi in podal odgovor na pritožbo, v katerem poudarja, da njegova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo vlagatelja ni bila sprejeta za nazaj in tako ni posegala v 2. člen Ustave RS. Vlagatelj je imel še po uveljavitvi novele 10 dni časa za pravočasno vložitev zahtevka za revizijo. Ob vložitvi zahtevka za revizijo dne 26.07.2007 se je novela ZRPJN-E nedvomno že uporabljala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vloga vlagatelja, poimenovana "Nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo", z dne 02.08.2007, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 06.08.2007, vsebinsko ne predstavlja obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v smislu 17. člena ZRPJN( kot bi jo bilo mogoče razumeti iz njenega poimenovanja), ampak je vlogo šteti in jo je Državna revizijska komisija tudi vzela v obravnavo kot pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 01.08.2007, v smislu 2. odstavka 13. člena ZRPJN.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo 3. člena novele ZRPJN-E, ki (med drugim) določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Določbe novele ZRPJN so začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 16.06.2007 (5. člen novele ZRPJN-E).

Ob upoštevanju zgoraj navedenega pravila iz določbe 3. člena novele ZRPJN, na katerega je oprta naročnikova izpodbijana odločitev, bi tako moral vlagatelj zahtevek za revizijo zoper domnevno sporna določila iz razpisne dokumentacije (katero je prevzel dne 08.06.2007, kot izhaja iz priložene kopije povratnice v spisovni dokumentaciji) vložiti najkasneje do 18.06.2007, kar pomeni, da bi moral postopati v skladu s pravilom iz določbe 3. člena novele ZRPJN-E že 3 dni po njeni objavi v Uradnem listu RS. Kljub dejstvu, da je naročnik izpodbijani sklep oprl na določbo 3. člena novele ZRPJN in da pri tem zatrjuje, da od dneva vložitve zahtevka za revizijo veljajo vsa njena določila, pa je v nadaljevanju obrazložitve zavzel stališče, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku 10-ih dni od dneva uveljavitve predmetne novele (ker je novela pričela veljati dne 16.06.2007, torej najkasneje do 26.06.2007). Vendar pa, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, bi bilo navedeno stališče naročnika možno sprejeti le v primeru, če bi zakonodajalec takšen prehodni režim uveljavitve novele v prehodnih in končnih določbah tudi predvidel, česar pa ni storil (novela ZRPJN-E prehodnih in končnih določb sploh ne vsebuje).

Ustava Republike Slovenije v 2. členu določa, da je Slovenija pravna država. Ustavno sodišče je s svojimi odločbami na ustavno raven povzdignilo tri bistvene elemente pravne države, in sicer načelo varstva zaupanja v pravo, načelo sorazmernosti in načelo jasnosti in določnosti predpisov. Načelo varstva zaupanja v pravo vključuje tudi splošno pravilo prepovedi povratne veljave pravnih aktov, ki zahteva, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj in da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe povratni učinek. Tudi pravna teorija je soglasna v tem, da morajo nove pravne norme praviloma veljati za prihodnost in da se smejo (če zakon izrecno ne določi drugače) nanašati le na tista pravna dejstva, ki bodo nastopila po njihovi uveljavitvi. V naravi prava namreč je, da deluje pro futuro - da se torej nanaša na bodoča razmerja in da lahko povzroča učinke (le) v bodočnosti. Delovanje pravne norme na bodoča in ne na pretekla ravnanja subjektov, na katere se nanaša je pogoj za pravno predvidljivost in pravno zanesljivost, ki sta pomembni sestavini pravne varnosti. To strogo pravilo je izrecno opredeljeno v 155. členu Ustave RS, ki določa: "Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.".

Ker je novela ZRPJN stopila v veljavo dne 16.06.2007 (5. člen novele ZRPJN) in ker v njej ni nikjer določeno, da bi katerakoli od njenih določb ustvarjala pravne učinke za nazaj (to je za razmerja, ki so nastala pred njeno uveljavitvijo), je potrebno ugotoviti, da je naročnik z izpodbijanim sklepom, ki ga je oprl na uporabo določbe 3. člena novele ZRPJN-E, nedvomno posegel v že nastalo pravno stanje oziroma razmerje, ki je obstajalo že pred sprejemom predmetne novele. Namreč, v zvezi s pričetkom uporabe določenega predpisa je pomemben trenutek nastanka določenega pravnega razmerja. Za pravna razmerja, nastala pred uveljavitvijo določenega predpisa, se uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan nastanka tega pravnega razmerja. V obravnavanem primeru je tako mogoče ugotoviti, da je pravno razmerje med naročnikom in vlagateljem v zvezi z uporabo spornega 2. odstavka 12. člena ZRPJN nastalo z dnem, ko je vlagatelj dostopal do razpisne dokumentacije, to je 08.06.2007, torej pred uveljavitvijo novele ZRPJN-E (dne 16.06.2007). Iz navedenega sledi, da se novela ZRPJN-E v spornem delu (nov 2. odstavek 12. člena ZRPJN) v obravnavanem primeru ne more uporabiti. Drugače pa je presojati nastanek razmerja med naročnikom in vlagateljem v zvezi s plačilom takse, saj v tem primeru razmerje nastane z dnem vložitve zahtevka za revizijo, v obravnavanem primeru dne 26.07.2007, torej po uveljavitvi novele ZRPJN-E, zaradi česar se v obravnavanem primeru za plačilo takse uporablja novela ZRPJN-E.

Ob navedenem je morala Državna revizijska komisija (ob upoštevanju 155. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje retroaktivno veljavo pravnih aktov), na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi ugoditi in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo in posledično tudi naročnikovo odločitev o zavrnitvi stroškovne zahteve vlagatelja.

Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku (in stroškovni zahtevi vlagatelja) odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da je zahtevek za revizijo pravočasen, če je vložen v rokih, ki jih določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN. Pravočasnosti revizijskega zahtevka torej ne gre enačiti s presojo dopustnosti navajanja kršitev, kot ga določa sporno določilo 3. člena novele ZRPJN. Ugotovljeno dejstvo o tem, da so revizijske navedbe nepravočasne v smislu zgoraj citiranega določila iz 3. člena ZRPJN-E, na pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, ki ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN, ne more vplivati. Iz tega razloga je zavrženje zahtevka za revizijo zaradi prekludiranosti v navajanju kršitev nepravilna. Če se torej za revizijske navedbe po meritorni presoji ugotovi, da so v smislu 3. člena ZRPJN-E prepozne, se zahtevek za revizijo zavrne (in ne, kot je to storil naročnik, zavrže).


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena .

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 09.08.2007



Predsednik senata:
Samo Červek, univ.dipl.prav.
Predsednik Državne revizijske komisije

Po pooblastilu:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon
Član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran