018-212/2007 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-212/2007-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku revizije oddaje javnega naročila "nakup infuzijskih in transfuzijskih sistemov" za sklop 37, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Sind, Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga vlagatelja o delnem zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila za sklop 37, dne 06.08.2007

ODLOČILA

1. Predlogu vlagatelja za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo delno zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "nakup infuzijskih in transfuzijskih sistemov" za sklop 37, konkretno da zadrži izdajo odločitve o izbiri, se ne ugodi.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s predlogom za izdajo sklepa o delnem zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS št. 51/07, z dne 08.06.2007, pod št. objave Ob-16767/07 objavil za javno naročilo "nakup infuzijskih in transfuzijskih sistemov" Obvestilo o javnem naročilu - blago po odprtem postopku, v Uradnem listu EU št. S 108, z dne 08.06.2007, št. obvestila 2007/S 108-133220, pa je za predmetno javno naročilo objavil Obvestilo o naročilu po odprtem postopku.

Vlagatelj je naslovil na Državno revizijsko komisijo na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN vlogo, z dne 27.07.2007, v kateri le-tej predlaga, da sprejeme sklep, da se za sklop 37 nadaljnje aktivnosti naročnika delno ustavijo. Vlagatelj pojasnjuje, da je dne 20.07.2007 (pred oddajo ponudbe) vložil zahtevek za revizijo za sklop 37 zoper razpisno dokumentacijo, ki naj ne bi bila pripravljena tako, da bi ponudniki na njeni podlagi lahko pripravili pravilno ponudbo, saj naj bi bile naročnikove zahteve nejasne do te mere, da bodo ponudbe med seboj neprimerljive, naročnik pa ne bo mogel objektivno oceniti vzorcev vseh ponudnikov. Vlagatelj nejasnost razpisne dokumentacije argumentira z navedbo, da je naročnik za sklop 37 pridobil 7 ponudb v razponu od najugodnejše v višini 42.078,96 EUR do najvišje (ponudba vlagatelja) v višini 215.055,36 EUR. Že na osnovi abnormnih razlik v ponudbenih cenah gre po prepričanju vlagatelja sklepati, da so različni ponudniki ponudili različne sisteme, ki naj med seboj ne bi bili primerljivi iz razlogov, ki so predmet revizijskega zahtevka. Vlagatelj pojasnjuje, da če bo naročnik v pogojih nejasne in dvoumne razpisne dokumentacije nadaljeval z izbiro in izdal odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, bo to za vlagatelja imelo škodljive posledice, saj vlagatelj izrecno izpostavlja dejstvo, da izdaja odločitve o izbiri v sedanjem sistemu pravnega varstva pomeni po njegovem mnenju kršitev ustavne pravice do pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da naročnik lahko izvede postopek pregleda in vrednotenja ponudb relativno hitro ter posledično tudi izda odločitev o izbiri preden bo Državna revizijska komisija izdala odločitev v predmetnem postopku. Ta odločitev naročnika bo s potekom 10-dnevnega roka postala pravnomočna, kar pomeni, da bo vlagatelj izgubil pravico do pravnega varstva zoper odločitev o izbiri, če v 10-dnevnem roku po prejemu odločitve ne bo vložil revizije. Vlagatelj pojasnjuje, da če bi Državna revizijska komisija ta zahtevek za revizijo zavrnila, bi to pomenilo, da zaradi poteka 10-dnevnega roka tudi zoper odločitev o izbiri vlagatelj nima več možnosti vložitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN-E) na novo določa višino takse, še več, če je zahtevek za revizijo pred Državno revizijsko komisijo pravnomočno zavrnjen, mora vlagatelj plačati še enkratni znesek že vplačane takse. Po vlagateljevem prepričanju je nesporno določba ZRPJN-E tako glede višine takse, kot tudi glede vplačila še enkratnega zneska, ustavno sporna in bo iz tega razloga vlagatelj vložil predlog za presojo ustavnosti zakona v tem delu, kljub temu pa zakon v tem trenutku velja in bo iz razlogov nesorazmernosti višine takse kršena vlagateljeva pravica do pravnega varstva, saj dveh zahtevkov za revizijo glede na višino takse ni mogoče vložiti, s tem pa je ogrožena vlagateljeva pravica do svobodne gospodarske pobude.
Vsled navedenega vlagatelj predlaga, da se naročniku naloži, da počaka z izdajo odločitve o izbiri do pravnomočne odločitve o vloženem zahtevku za revizijo. S takšno odločitvijo po mnenju vlagatelja tudi naročniku ne bo nastala nobena škoda, saj lahko pregleduje ponudbe, ne sme pa izdati odločitve. Po mnenju vlagatelja z zadržanjem izdaje odločitve o izbiri javni interes za izvedbo postopka ni ogrožen, prav tako niso podane škodljive posledice zadržanja izdaje odločitve o izbiri, nesporno pa bo vlagatelju nastala škoda, če bo prišlo do izdaje odločitve o izbiri, ki bi lahko postala pravnomočna, pred pravnomočno odločitvijo Državne revizijske komisije po prvotnem revizijskem zahtevku vlagatelja.
Vlagatelj v vlogi priglaša stroške v zvezi s predlogom za suspenzivnost ter materialne stroške.


Po preučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija o vlagateljevem predlogu za sprejem sklepa o delnem zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, da pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ter da če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila) pridržana za primer, ko se naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo sam odloči, da bo zadržal nadaljnje aktivnosti (tretji odstavek 11. člena ZRPJN), oziroma za primer ko vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje v celoti ali le deloma (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenega besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in seveda ob hkratnem izpolnjevanju ustreznih pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe.

Tako možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, kot tudi možnost dovolitve sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po prvem odstavku 11a. členu ZRPJN sta pridržani le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Bodisi zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti ali le deloma v postopku oddaje javnega naročila na predlog vlagatelja, bodisi dovolitev sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila na predlog naročnika predstavljata torej odmik od t.i. splošne nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo po prvem in drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zakon torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pregledovanje in vrednotenje ponudb, priprava, sprejem in izdaja odločitve o oddaji). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet javnega naročila, izbranemu ponudniku. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji). Zakonodajalec je z novelo ZRPJN (ZRPJN-E) očitno želel v splošnem preprečiti situacije, ki bi zadrževale potek oddaje javnega naročila, prepovedal (oziroma jo je dovolil samo pod določenimi pogoji) pa je sklenitev pogodbe kot varovalko, ki preprečuje nastanek morebitne škode morebitnim neizbranim ponudnikom s sklenitvijo pogodbe z morebitnim nezakonito izbranim ponudnikom.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame t.i. nesuspenzivni učinek v smislu četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja morebiti navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da vlagatelj v vlogi, z dne 27.07.2007, gradi svojo argumentacijo za izdajo sklepa o delni suspenzivnosti zahtevka za revizijo (prepoved izdaje odločitev o izbiri) na izhodišču, da naročnik lahko relativno hitro izda odločitev o izbiri, torej preden bo revizijski postopek na podlagi njegovega zahtevka za revizijo, ki ga je vložil kot navaja, dne 20.07.2007, zaključen v skladu z ZRPJN. Za vlagatelja je sporno, da bo moral zoper to odločitev naročnika uveljavljati pravno varstvo znotraj 10-dnevnega roka od prejema odločitve o izbiri (če te pravice ne bo želel izgubiti), s čemer pa je povezano vplačilo nove revizijske takse, ki naj bi bila z novelo ZRPJN (ZRPJN-E) po njegovem prepričanju previsoka, poleg tega pa je citirana novela vpeljala še obveznost plačila še enkratnega zneska v višini že plačane takse, če je zahtevek za revizijo pred Državno revizijsko komisijo pravnomočno zavrnjen. Vlagatelj torej v konkretnem primeru t.i. potencialno škodo, ki bi mu lahko nastala z izdajo odločitve o izbiri, izpelje iz vložitve zahtevka za revizijo zoper odločitev o izbiri, pri katerem bi bilo potrebno vplačati (novo) takso za revizijo, ki naj bi bila po njegovem prepričanju previsoka in bo iz razlogov nesorazmernosti višine takse po njegovem mnenju kršena njegova pravica do pravnega varstva, saj po njegovem mnenju dveh zahtevkov za revizijo glede na višino takse ni mogoče vložiti, s tem pa naj bi bila ogrožena njegova pravica do svobodne gospodarske pobude. Državna revizijska komisija v zvezi s takso za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o izbiri poudarja, da je vlagateljevo zatrjevanje, da zaradi domnevno previsoke takse ni mogoče vložiti dveh zahtevkov za revizijo, pavšalno oziroma ni podkrepljeno z nobenimi dokazi. Ob tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da gre v primeru revizijske takse za znesek, ki ga vlagatelj v skladu z zakonom lahko dobi povrnjenega v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo, v primeru neutemeljenosti zahtevka za revizijo pa gre za znesek, ki gre v skladu z zakonom v breme stranke, ki spor izgubi (torej vlagatelja).

Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom vlagatelja, da izda sklep o delnem zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo zadrži izdajo odločitve o izbiri v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, poudarja, da zgolj (pavšalno) zatrjevanje vlagatelja, da zaradi domnevno previsoke takse ni mogoče vložiti dveh zahtevkov za revizijo, ne more biti v konkretnem primeru zadosten razlog za ugoditev vlagateljevemu predlogu po zadržanju izdaje odločitve o izbiri v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj le-ta izhaja že iz same zakonske ureditve, ki določa praviloma nesuspenziven učinek vloženega zahtevka za revizijo na nadaljnji potek postopka oddaje javnega naročila (seveda z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila).

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu po sprejemu sklepa o zadržanju izdaje odločitve o izbiri v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni ugodila, saj vlagatelj ni v zadostni meri izkazal morebitne škode, ki bi mu lahko nastala z izdajo odločitve o izbiri.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v vlogi, z dne 27.07.2007, zahteval povračilo priglašenih stroškov (sestava predloga za suspenzivnost 1000 točk in 20% DDV, materialni stroški 1% in 20% DDV). Ker Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v zvezi s citirano vlogo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.08.2007


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana