018-198/2007 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-198/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Pralna in pomivalna sredstva" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Inter Koop, d.o.o., Ulica Heroja šaranoviča 34, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.07.2007

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 06.06.2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.05.2007 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Javni razpis, pod opisom "Pralna in pomivalna sredstva", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 18.05.2007, pod številko objave Ob-14252/07.

Dne 06.06.2007, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerim izraža mnenje, da so v postopku podane kršitve, zaradi katerih ne more predložiti popolne in konkurenčne ponudbe.
Vlagatelj tako navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugi postavil zahtevo po tem, da ponudnik razpolaga s certifikatom za sistem ravnanja z okoljem- ISO 14001. Na posebno vprašanje prevzemnika razpisne dokumentacije je naročnik pojasnil tudi, da mora gospodarski subjekt predložiti kopijo lastnega certifikata za sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) kljub temu, da ni proizvajalec ponujenega blaga. Opredelitev takšnega pogoja je po mnenju vlagatelja nezakonita oziroma v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer z 41. členom in naslednjimi, zlasti 45. členom. Vlagatelj izpostavlja tudi, da je Državna revizijska komisija istovrstno vprašanje, to je opredelitev izpolnjevanja standarda ISO 14001 kot izključujočega pogoja že obravnavala, in sicer v sklepu št. 018-44/05-33-462, del katerega vlagatelj tudi citira. Vlagatelj s tem v zvezi izraža prepričanje, da tudi v relevantnem primeru naročnik ni izkazal nobenega utemeljenega razloga za tako radikalno omejitev konkurence na relevantnem trgu. Določilo 46. člena ZJN-2, ki se kot materialni predpis uporablja v zadevnem postopku in ki je pričel veljati po sprejemu stališča Državne revizijske komisije v omenjeni zadevi, naj na aktualnost stališča tudi v obravnavanem primeru ne bi vplivalo. Zadnji stavek 46. člena ZJN-2 prav tako določa, da mora naročnik od gospodarskih subjektov sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, kar pa naj bi naročnik, kot izhaja iz njegovega odgovora na zastavljeno vprašanje, izrecno izključil. Po vedenju vlagatelja naj bi imel lastni certifikat za izpolnjevanje standarda ISO 14001 le eden od potencialnih ponudnikov- prevzemnikov razpisne dokumentacije (ki ga vlagatelj tudi navaja). Glede na navedeno vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravne obravnave ponudnikov, posledično pa tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Vlagatelj hkrati meni, da je naročnik zakon prekršil tudi z zahtevo po tem, da ponudnik poleg predmeta javnega naročila (pralna in pomivalna tehnika) ponudi tudi točno določeno specificirano avtomatsko dozirno tehniko, ki mora omogočati izpis časa doziranja, temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanj stroja. Prevzemnik razpisne dokumentacije je naročniku s tem v zvezi zastavil vprašanje, v odgovoru na katerega je slednji pojasnil, da razpisuje poleg pomivalnih sredstev tudi avtomatsko dozirno tehniko za pomivalni stroj MEIKO B 460 VA, ki je natančno opredeljena z naslednjimi lastnostmi: doziranje na osnovi merjenja prevodnosti v pomivalnem stroju, možnost izpisov temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanja stroja, možnost izpisov časa doziranja pomivalnega in izpiralnega sredstva. Vlagatelj zatrjuje, da se navedena zahteva ne nanaša na predmet javnega razpisa, ni omenjena v navodilih za izdelavo ponudbe in je tudi sicer povsem neutemeljena glede na namen dozirnih sistemov. Namen nikakor ni izpis časov delovanja stroja, temveč odmerjanje pralnih sredstev. Z dozirno tehniko, kakršno zahteva naročnik, naj bi zopet razpolagal en sam potencialni ponudnik - isti kot razpolaga s certifikatom ISO 14001, kar vzbuja še dodaten sum, da so posamezne zahteve naročnika prilagojene enemu- konkretnemu ponudniku in ne temeljijo na zagotavljanju nediskriminatorne obravnave potencailnih ponudnikov ob edinem merilu- najnižja cena.
Vlagatelj od naročnika zahteva odpravo navedenih domnevnih nezakonitosti, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ki jih v revizijski postopek priglaša, kakor sledi: za sestavo zahtevka za revizijo- stroške v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za materialne stroške- stroške v višini 2% od navedene protivrednosti, povečano za 20% DDV, ter za takso za revizijski postopek- stroške v višini 417,29 EUR.

Naročnik je s sklepom, z dne 07.06.2007, vlagatelju naložil dopolnitev revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je dopolnitev revizijskega zahtevka izvedel z vlogama z dne 12.06.2007.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 20.06.2007, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa naročnik glede zahteve po ponudnikovem razpolaganju s certifikatom ISO 14001 navaja, da je zavezanec za obratovalni monitornig voda, da se na podlagi izvedenih meritev parametrov odpadnih voda izračuna faktor za obremenjevanje delovanja čistilnih naprav ter da se v primeru, da je faktor večji kot 1, bistveno povečajo stroški vode oziroma čiščenja odpadne vode. Vsako nadaljnje ukrepanje (dodatna količina vode za hlajenje, nevtralizacije, izločanje nevezanih elementovâ??) samo še povečuje stroške in kaže na neracionalno rabo pitne vode in obremenjevanje okolja še z drugimi, lahko tudi negativnimi substancami. Glede na to, da bi z zmanjšanjem prekoračenih vrednosti lahko bistveno znižali stroške poslovanja in tudi obremenitev okolja, na katero pa nedvomno vplivajo tudi dobavitelji kemičnih sredstev, ki se v procesih mešajo z vodo in predstavljajo odpadno vodo, se je naročnik pri predmetnem javnem razpisu odločil, da v okviru tehnične usposobljenosti gospodarskega subjekta kot pogoj postavi zahtevo glede okoljske naravnanosti oziroma usposobljenosti ponudnika v skladu z varovanjem okolja, in sicer da mora ponudnik posedovati lasten certifikat za sistem ravnanja z okoljem, kljub temu, da ni proizvajalec ponujenega blaga. Naročnik poudarja, da pri predmetnem javnem naročilu ne razpisuje zgolj dobave pralnih in pomivalnih sredstev, temveč tudi dozirne naprave ter izvajanje nekaterih poprodajnih storitev, in sicer da bo ponudnik poskrbel za odvoz odpadne embalaže, tehnološko podporo pomivanju posode- instaliranje, merjenje in servisiranje dozirnega sistema, nudenje strokovne pomoči naročniku- izobraževanje in svetovanje, in sicer za celotno dobo trajanja okvirnega sporazuma. Dobavitelji, ki nudijo zgolj blago oziroma so le distributerji predmetnega blaga in ne posedujejo lastnega certifikata za sistem ravnanja z okoljem- ISO 14001, kljub temu, da ga proizvajalec ponujenega blaga ima, naročniku ne morejo v zadostni meri nuditi kakovostne poprodajne storitve v smislu doseganja ugodnejših rezultatov pri odpadnih vodah, zniževanju stroškov poslovanja in zmanjševanju obremenitve okolja. Navedene ugotovitve so rezultat večletnih izkušenj z dobavitelji kemičnih (pralnih in pomivalnih) sredstev. ZJN-2 v 47. členu določa tudi, da mora naročnik sprejeti enakovredna spričevala, ki jih izdajajo organi s sedežem v drugih državah članicah, prav tako pa tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja, kar daje naročniku možnost, da usposobljenost veže na okoljske standarde. ZJN-2 pa ponudniku dopušča tudi možnost, da predloži zahtevanemu certifikatu ISO 14001 enakovredna dokazila oziroma nalaga naročniku, da je le-ta dolžan sprejeti.
Glede zahtev, ki se nanašajo na avtomatsko dozirno tehniko za pomivalni stroj MEIKO B 460 VA, se naročnik sklicuje na predpise, ki jih je dolžan spoštovati, pri čemer izpostavlja, da predstavlja pomivalni stroj v bolnišnični kuhinji kontrolno točko, saj bi lahko v primeru nepravilnega delovanja vplival na varnost in zdravje bolnikov. Vsako odstopanje od postavljenih parametrov na pomivalnem stroju lahko povzroči higiensko oporečno posodo, kar lahko ogrozi zdravje bolnikov. Dozirni sistem, kakršnega je razpisal naročnik v okviru predmeta javnega naročila, omogoča obvladovati takšno tveganje. Tak dozirni sistem torej omogoča higiensko varnost pri strojnem pomivanju posode. Tako ima naročnik v okviru zakonsko predpisanega HACCP sistema zagotovilo, da pomivalni stroj pomiva v okviru vnaprej predpisanih in za higieno pomembnih parametrov, kot so npr. koncentracije sredstev in temperatura pomivanja. S strani naročnika zahtevane lastnosti avtomatske dozirne tehnike so: doziranje na osnovi merjenja prevodnosti- koncentracija pomivalnega sredstva je izmerjena neposredno v pomivalnem bazenu stroja z merjenjem prevodnosti pomivalne raztopine. Tako izmerjena koncentracija omogoča optimalno doziranje pomivalnega sredstva, kar predstavlja manjšo porabo pomivalnih sredstev; možnost izpisov temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanja stroja- z izpisom temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanja stroja lahko dokazujemo, da je stroj v nekem določenem obdobju pomival v okviru vnaprej predpisanih in za higieno pomembnih parametrov, kot so temperatura pomivanja in izpiranja ter čas delovanja stroja; možnost izpisov časa doziranja pomivalnega in izpiralnega sredstva- izpis, ki se nanaša na čas doziranja pomivalnega in izpiralnega sredstva, nam omogoča, da lahko poleg časa delovanja stroja spremljamo tudi čase delovanja črpalk za pomivalno in izpiralno sredstvo. Iz izpisa je tako razvidno, ali je bilo doziranje v nekem obdobju pravilno. V kolikor ena od črpalk ne bi delovala oziroma bi delovala slabo, bi bilo to razvidno iz tega izpisa. Naročnik pojasnjuje tudi, da glede na predhodno raziskavo tržišča in izpeljana javna naročila, ki so vključevala tudi dozirni sistem, ugotavlja, da z avtomatsko dozirno tehniko za pomivalni stroj MEIKO B 460 VA, ki izpolnjuje zahteve naročnika, v Sloveniji razpolagata vsaj dva ponudnika, sicer pa je Republika Slovenija del evropskega trga, kjer so tovrstne dozirne tehnike širše zastopane in dostopne.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

Z vlogo z dne 29.06.2007 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 04.07.2007, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 13.07.2007 naročnika pozvala k posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila. Naročnik je Državni revizijski komisiji dodatna pojasnila posredoval dne 23.07.2007.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj najprej napada zahtevo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, skladno s katero morajo ponudniki razpolagati s certifikatom za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.

Državna revizijska komisija v zvezi s temi revizijskimi navedbami uvodoma pojasnjuje, da so naročniki v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar pa sta takšno omejevanje potencialnih ponudnikov in njihova diferenciacija dopustna le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni, oziroma na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. Predpisi s področja oddaje javnih naročil od naročnikov torej ne zahtevajo, da ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil obravnavajo enako, saj si ti tudi de facto (v izhodiščih) niso enaki; naročniki pa so dolžni zagotoviti enakopravnost njihovega obravnavanja, predvsem v smislu zagotovitve nediskriminatornosti le-tega. Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da so naročniki v postopkih oddaje javnih naročil, skladno z drugim odstavkom 39. člena ZJN-2, upravičeni določiti tudi pogoje za izvedbo naročila, ki se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike, če so ti pogoji v skladu s predpisi Evropske skupnosti in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.

V konkretnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik kot enega izmed pogojev, ki ga morajo izpolnjevati ponudniki, da bi jim bila priznana sposobnost za izvedbo javnega naročila, postavil tudi zahtevo po razpolaganju s certifikatom za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001, pri čemer je na vprašanje enega izmed prevzemnikov razpisne dokumentacije, ali mora v primeru, da ni sam proizvajalec sredstev, predložiti omenjeni certifikat za proizvajalca sredstev, dne 29.05.2007 podal pojasnilo št. 4, skladno s katerim mora ponudnik predložiti fotokopijo lastnega certifikata za sistem ravnanja z okoljem - ISO 14001 - kljub temu, da ni proizvajalec ponujenega blaga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja zgoraj opredeljene naročnikove zahteve s predpisi s področja oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne naroča zgolj blaga (kot je sicer poimenovan predmet javnega naročila), temveč vsaj deloma naroča tudi storitve. Od ponudnikov tako zahteva "brezplačen odvoz odpadne embalaže" (tč. 12 zahtev glede Tehnične in kadrovske sposobnosti), "zagotavljanje strokovno usposobljene osebe za tehnološko podporo pranju perila- instaliranje, merjenje in servisiranje doziranja posameznih pralnih strojev na avtomatskem dozirnem sistemu (za sklop 1)", "zagotavljanje strokovno usposobljene osebe za tehnološko podporo pomivanju posode- instaliranje, merjenje in servisiranje dozirnega sistema na tunelskem pomivalnem stroju in razškrobljanje posode 1 krat mesečno (za sklop 2)" (oboje tč. 13 zahtev glede Tehnične in kadrovske sposobnosti), strokovno usposobljenost za dejavnost v zvezi s kemikalijami in nudenje strokovne pomoči naročniku- izobraževanje in svetovanje (tč. 14 zahtev glede Tehnične in kadrovske sposobnosti) itd. Prav v povezavi s temi aktivnostmi pa naročnik tudi utemeljuje svojo zahtevo po razpolaganju z obravnavanim certifikatom. Naročnik po oceni Državne revizijske komisije tako prepričljivo pojasnjuje razloge za zahtevo po razpolaganju z zahtevanim certifikatom za sistem ravnanja z okoljem za vse ponudnike (ne zgolj za proizvajalce blaga, ki ga sicer naroča), izkazujoč pri tem pomen skladnosti ponudnikovega ravnanja z zahtevami tega certifikata tako glede obremenitev okolja, kot glede stroškov naročnikovega poslovanja. Kot utemeljene gre tako označiti naročnikove argumente v zvezi z izvajanjem obratovalnega monitorninga odpadnih voda, v zvezi z vplivom dobaviteljev kemičnih sredstev, ki se v procesih mešajo z vodo in predstavljajo odpadno vodo, na obremenjevanje okolja, kot tudi glede nudenja kakovostne poprodajne storitve v smislu doseganja ugodnejših rezultatov pri odpadnih vodah, zniževanju stroškov poslovanja in zmanjševanju obremenitve okolja. S tem v zvezi gre kot v zadevi neupoštevno označiti tudi vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-44/05-33-462, saj dejansko stanje v omenjeni zadevi z dejanskim stanjem v predmetni zadevi ni primerljivo. Naročnik je torej za pogoj, ki sicer omejuje krog potencialnih ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila, po oceni Državne revizijske komisije navedel objektivno opravičljive okoliščine.

Ob zapisanem pa gre izpostaviti tudi, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da s certifikatom ISO 14001 samo v Republiki Sloveniji razpolaga več sto poslovnih subjektov (s certifikatom ISO 14001:2004 tako, sledeč prek spleta dostopnem katalogu Gospodarske zbornice Slovenije, razpolaga 332 poslovnih subjektov), pojasniti pa gre še, da 47. člen ZJN-2 naročnika v primeru določitve zahtev po "spričevalih neodvisnih organov, ki so pooblaščeni za ugotavljanje in potrjevanje usklajenosti gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za varstvo okolja" v fazi ocenjevanja prispelih ponudb obvezuje tudi k sprejemu "enakovrednih spričeval, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah" kot "drugih dokazil o enakovrednih ukrepih za varstvo okolja" (česar naročnik z svojim pojasnilom št. 4, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni onemogočil). Naročnikova zahteva po razpolaganju s certifikatom ISO 14001 tako, po oceni Državne revizijske komisije in v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ravno tako ne povzroča bistvenega omejevanja konkurence med ponudniki na trgu.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj neskladja naročnikove zahteve po razpolaganju s certifikatom ISO 14001 s predpisi s področja oddaje javnih naročil ni uspel izkazati, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj napada naročnikove zahteve glede "avtomatske dozirne tehnike".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej od ponudnikov med drugim zahteval tudi "avtomatsko dozirno tehniko za pom. stroj MEIKO B 460 VA" (stran 15 razpisne dokumentacije), glede katere je postavil tudi naslednje tehnične zahteve: doziranje na osnovi merjenja prevodnosti v pomivalnem stroju, možnost izpisov temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanja stroja, možnost izpisov časa doziranja pomivalnega in izpiralnega sredstva (te zahteve so bile navedene na obrazcu "Predračun- Seznam razpisanega blaga", ponovno pa tudi v naročnikovih pojasnilih razpisne dokumentacije- odgovor št. 1, z dne 29.05.2007).

Državna revizijska komisija najprej poudarja, da je naročnik pri definiranju vsebine predmeta javnega naročila in iz njega izhajajočih zahtev avtonomen, saj sam zagotovo najbolje pozna svoje potrebe; seveda pa mora naročnik pri izvajanju javnega naročanja ravnati skladno s pravili javnega naročanja in pravili javnega financiranja.

V konkretnem primeru je naročnik, kot pojasnjeno zgoraj, kot del predmeta javnega naročila (četudi ne v okviru poimenovanja le-tega) v razpisni dokumentaciji nedvoumno opredelil tudi avtomatsko dozirno tehniko za obstoječi pomivalni stroj (MEIKO B 460 VA). Posledično gre ugotoviti, da navedbe vlagatelja, da se s tem povezana naročnikova zahteva "ne nanaša na predmet javnega razpisa" ter da "ni omenjena v navodilih za izdelavo ponudbe", niso utemeljene; avtomatska dozirna tehnika, kot že navedeno, namreč očitno je del predmeta javnega naročila (saj jo naročnik nesporno naroča), ravno tako pa so s slednjo povezane zahteve tudi jasno podane v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Kot neutemeljene pa gre označiti tudi revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na namen dozirnih sistemov za pomivalne stroje ter na domnevno prilagojenost naročnikovih zahtev enemu- konkretnemu ponudniku. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ustrezno predstavil namen nabave avtomatske dozirne tehnike z zgoraj predstavljenimi tehničnimi značilnostmi ter da je za postavitev za vlagatelja spornih tehničnih zahtev navedel objektivne razloge. Kot utemeljene Državna revizijska komisija tako označuje naročnikove argumente, da predstavlja pomivalni stroj v bolnišnični kuhinji kontrolno točko, saj bi lahko v primeru nepravilnega delovanja vplival na varnost in zdravje bolnikov, da lahko odstopanje od postavljenih parametrov na pomivalnem stroju povzroči higiensko oporečno posodo, kar lahko ogrozi zdravje bolnikov, ter da dozirni sistem z lastnostmi, kot jih zahteva naročnik, omogoča obvladovati takšno tveganje. S tem v zvezi so prepričljivi argumenti naročnika, da merjenje koncentracije pomivalnega sredstva neposredno v pomivalnem bazenu stroja z merjenjem prevodnosti pomivalne raztopine omogoča optimalno doziranje pomivalnega sredstva, kar predstavlja manjšo porabo pomivalnih sredstev, da se z izpisom temperatur pomivanja in izpiranja ter časov delovanja stroja (ki jih mora razpisana dozirna tehnika omogočati) lahko dokazuje, da je stroj v nekem določenem obdobju pomival v okviru vnaprej predpisanih in za higieno pomembnih parametrov, kot so temperatura pomivanja in izpiranja in čas delovanja stroja, ter da ravno tako zahtevana možnost izpisa, ki se nanaša na čas doziranja pomivalnega in izpiralnega sredstva, omogoča, da se lahko poleg časa delovanja stroja spremlja tudi čase delovanja črpalk za pomivalno in izpiralno sredstvo, iz izpisa pa je tako razvidno, ali je bilo doziranje v nekem obdobju pravilno ter ali so črpalke delovale ustrezno. Upoštevajoč tako podane objektivno opravičljive razloge za določitev zahtevanih tehničnih značilnosti avtomatskega dozirnega sistema Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem povezane naročnikove zahteve s predpisi s področja oddaje javnih naročil niso neskladne oziroma da vlagatelj takšnega neskladja ni uspel izkazati.

Ob zapisanem gre pojasniti še, da je naročnik na zahtevo Državne revizijske komisije slednji dne 23.07.2007 posredoval dodatno pojasnilo glede razpoložljivosti avtomatskih dozirnih tehnik z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi na slovenskem trgu. V podanem pojasnilu je ponovno navedel, da v Republiki Sloveniji z dozirno tehniko, ki izpolnjuje naročnikove zahteve, razpolagata vsaj dva ponudnika. Podanemu pojasnilu je naročnik priložil tudi dokazila, in sicer izjavi (pojasnili) dveh družb, iz katerih izhaja, da obe ponujata naprave, ki v celoti izpolnjujejo s strani naročnika postavljene tehnične zahteve glede avtomatske dozirne tehnike. Naročnik je predložil tudi predstavitveni prospekt ene od naprav ter primere izpisov le-teh. Iz podanih pojasnil in predloženih dokazil izhaja, da navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj bi lahko blago (avtomatski dozirni sistem) z lastnostmi, ki jih zahteva naročnik, dobavil le en sam potencialni ponudnik, niso utemeljene.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve gre zaključiti, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove zahteve po avtomatski dozirni tehniki z zgoraj opredeljenimi tehničnimi značilnostmi s predpisi s področja oddaje javnih naročil, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.


Ker vlagatelj s svojim revizijskih zahtevkom ni uspel izkazati neskladja nobenega od določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, njegov revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 31.07.2007


Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Splošna bolnišnica Novo mesto, šmihelska cesta 1, Novo mesto,
- Odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.