Na vsebino
EN

018-199/2007 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Številka: 018-199/2007-4
Datum sprejema: 26. 7. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka in svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme za tiskanje in razmnoževanje ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Konica Minolta Slovenija, d. o. o., Vodovodna 101, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 7. 2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 17. 4. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je s povabilom k oddaji ponudbe št. 962-10/2007-2620 z dne 18. 4. 2007 k oddaji ponudbe za dobavo opreme za tiskanje in razmnoževanje iz dveh sklopov (I. sklop - digitalni barvni laserski fotokopirni stroj, II. sklop- digitalni črno-beli fotokopirni stroji) povabil osem potencialnih ponudnikov.

Naročnik je do roka za predložitev ponudb prejel tri ponudbe.

Naročnik je 21. 5. 2007 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620, iz katere izhaja, da se javno naročilo v obeh sklopih odda ponudniku Fiteh - Majdič Janez, s. p., Selo pri Ihanu 49, Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 23. 5. 2007 zahteval vpogled v ponudbe, z dopisom z dne 25. 5. 2007 pa izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled 25. 5. 2007, potek vpogleda pa je dokumentiral z zapisnikom št. 962-10/2007-2620. Naročnik je 30. 5. 2007 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 6. 2007, v katerem predlaga, da se ugotovi, da so naročnikove ugotovitve o neprimernosti vlagateljeve ponudbe za I. sklop nepravilne in zaradi tega razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v I. sklopu, da naročnik ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva, da izmed pravilnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika v I. sklopu, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje tega javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po priloženem stroškovniku. Vlagatelj očita naročniku kršitev 9. in 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), saj naj bi naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo v I. sklopu. Vlagatelj izpostavlja, da je bila dikcija specifikacij nenatančna in s tem dvoumna, zaradi česar jo je bilo mogoče razumeti na več načinov, vlagatelj pa ne bi smel biti zaradi naročnikove nenatančnosti v slabšem položaju. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnikovo zahtevo enako razumel tudi drugi izločeni ponudnik. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da ima ponujeni stroj notranji finišer z zunanjo odlagalno površino, kar ne spremeni zunanjih mer oziroma zahtevane površine za postavitev stroja. Vlagatelj navaja, da v primeru nadomeščanja nove opreme s starejšo zahtevana površina za postavitev stroja nikakor ni večja od obstoječe površine za postavitev stroja. Vlagatelj tudi izpostavlja, da se sporna določba tehničnih specifikacij interpretira le na naročnikov način, bi moral naročnik izločiti tudi ponudbo izbranega ponudnika, saj so ponujeni stroji drugačni od obstoječih, s čimer se spremenijo zunanje mere stroja in tudi površina za njegovo postavitev.

Naročnik je sprejel sklep št. 962-10/2007-2620 z dne 18. 6. 2007, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa ni ugodil. Naročnik zavrača vlagateljeve revizijske navedbe glede nenatančnosti specifikacij in opozarja na procesno prekluzijo iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, ravno tako pa naročnik zavrača vlagateljeve revizijske navedbe glede nespremenjenih dimenzij stroja. Naročnik pojasnjuje, da je izpolnjevanje zahtev stroja, ki ga je ponudil vlagatelj, preveril s tehnično dokumentacijo in ugotovil, da ima stroj zunanjo odlagalno površino, kar pomeni, da se spremeni oziroma poveča površina za postavitev stroja. Naročnik nadalje pojasnjuje, da ni navedel površine za postavitev stroja, saj bi s takim pogojem omejeval konkurenco, omejevanje prostora pa sicer tudi ni bilo potrebno. Naročnik tudi pojasnjuje, da ni nikjer navedel, da nadomešča staro opremo z novo in da površina novega stroja ne sme biti večja od starega. Naročnik tudi oporeka vlagateljevim revizijskim navedbam glede izločitve ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je svojo odločitev vročil vlagatelju 28. 6. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 2. 7. 2007 obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, v njem pa prereka naročnikove navedbe in se do njih opredeljuje. Vlagatelj priglašuje tudi nadaljnje stroške postopka, nastale z revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 962-10/2007-2620 z dne 5. 7. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ker je vlagateljevo ponudbo v I. sklopu kot neprimerno in s tem nepopolno zavrnil.

"Neprimerna ponudba" je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če je ponudnik predložil ponudbo, ki ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, je táko ponudbo torej mogoče označiti kot neprimerno. Če ponudba ni primerna, je nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa mora po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb po 78. členu ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Pri zahtevi glede dopolnitve ponudb po 78. členu ZJN-2 (dopustne dopolnitve ponudbe) je treba upoštevati tudi drugi odstavek 78. člena ZJN-2, ki ponudnikom ne omogoča spremeniti tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije. Če torej predložena ponudba ne izpolnjuje v celoti naročnikovih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah, ponudnik ponudbe glede na zakonske omejitve ne sme spremeniti. Naročnik táko ponudbo v postopku oddaje javnega naročila torej neposredno izloči.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je spor med naročnikom in vlagateljem nastal že po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar je po roku za predložitev ponudb treba upoštevati, da v vsebino razpisne dokumentacije ni mogoče več posegati zaradi nastopa procesne prekluzije iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN (pred novelo ZRPJN in v času vložitve zahtevka za revizijo - peti odstavek 12. člena ZRPJN) in da je treba zahteve razpisne dokumentacije izpolniti na način, kot se te glasijo, naročnik pa mora primernost, s tem pa tudi popolnost ponudbe, ugotavljati v skladu z zahtevami take razpisne dokumentacije. Določba šestega (oziroma nekdanjega petega) odstavka 12. člena ZRPJN namreč določa, da "vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom". Glede na navedeno se Državna revizijska komisija v danem trenutku ne more opredeljevati do tistih vlagateljevih revizijskih navedb, kolikor bi jih bilo mogoče razumeti, da bi bilo treba razpisno dokumentacijo dopolniti, popraviti ali spremeniti, torej poseči v samo razpisno dokumentacijo.

Kljub obstoju prej citirane določbe ZRPJN pa Državna revizijska komisija tudi poudarja - kot se je sicer tudi že v več primerih izrekla -, da po roku za predložitev ponudb nejasnih zahtev iz razpisne dokumentacije (torej v primeru, ko jezikovni znaki posamezne zahteve niso jasni ali ponujajo več možnih razlag) ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) namreč naročniku nalaga, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). V postopku pregleda in ocenjevanja ponudb na podlagi razpisne dokumentacije, katere določbe omogočajo več razlag, naročnik z zgolj "e(di)no pravilno" razlago postavlja v neenakopraven položaj tistega ponudnika, ki je določbo razpisne dokumentacije razumel na način, ki ga jezikovni znaki take določbe razpisne dokumentacije sicer tudi omogočajo. Ponudnik tako ne more zaradi naročnikovih opustitev (priprava razpisne dokumentacije, ki bi omogočala enoznačne in nedvoumne razlage, s čimer bi naročnik zagotovil tudi primerljivost ponudb, s tem pa bi se izognil morebitnim očitkom o neenakopravni obravnavi ponudnikov) trpeti škodljivih posledic.

Ker vlagatelj zatrjuje, da "je bila dikcija specifikacij nenatančna in s tem dvoumna ter jo je bilo mogoče razumeti na več načinov", zaradi česar jo je vlagatelj razumel na način, da je v I. sklopu ponudil zavrnjeni fotokopirni stroj, je Državna revizijska komisija najprej preverila utemeljenost teh vlagateljevih revizijskih navedb.

Državna revizijska komisija je vpogledala v tehnične specifikacije, ki jih je naročnik določil v povabilu k oddaji ponudbe št. 962-10/2007-2620 z dne 18. 4. 2007, in ugotovila, da je naročnik v I. sklopu med drugim določil oziroma zahteval:
"Barvni laserski fotokopirni stroj z možnostjo avtomatskega obojestranskega kopiranja, opremljen z avtomatskim obojestranskim podajalcem, podstavkom in spenjalnim finišerjem (notranjim) s tem, da se zunanje mere oziroma zahtevana površina za postavitev stroja ne spremenijo."

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v I. sklopu ponudil fotokopirni stroj Konica Minolta Bizhub C 300. To dejstvo sicer med strankama tudi ni sporno. Pri vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je vlagatelj v svojo ponudbo vključil tudi prospektno gradivo za ponujeni fotokopirni stroj.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v odločitev o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620 z dne 21. 5. 2007 in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620 z dne 30. 5. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo in ponudbo tretjega sodelujočega ponudnika zavrnil kot neprimerni, ker "ponujeni konfiguraciji digitalnega barvnega laserskega fotokopirnega stroja nimata notranjega finišerja, kar je bila zahteva naročnika, in zato ne izpolnjujeta v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji oz. povabilu k oddaji ponudbe".

S primerjavo tehnične zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, in razloga, ki ga je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620 z dne 30. 5. 2007, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil zaradi tega, ker ponujena konfiguracija digitalnega barvnega fotokopirnega stroja nima notranjega finišerja. Naročnik ne v odločitvi o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620 z dne 21. 5. 2007 ne v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila št. 962-10/2007-2620 z dne 30. 5. 2007 izrecno ne pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna tudi zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve "â?? s tem, da se zunanje mere oziroma zahtevana površina za postavitev stroja ne spremenijo". Naročnik sicer navaja pojem "konfiguracija", ki v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1995) pomeni tudi "razvrstitev, razporeditev", vendar to neposredno še ne vpliva na pomen naročnikove zahteve "â?? s tem, da se zunanje mere oziroma zahtevana površina za postavitev stroja ne spremenijo". Ker izpolnjevanja slednje tehnične zahteve naročnik ni izpostavil kot sporne že v postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar vlagateljeve ponudbe šele v revizijskem postopku zaradi tega razloga ni mogoče označiti za neprimerno, vlagateljevih argumentov, da je razpisna dokumentacija nejasna tudi glede tega dela opisa tehničnih specifikacij, Državni revizijski komisiji ni treba obravnavati.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med strankama ni sporno, da:
- je naročnik v tehničnih specifikacijah za I. sklop določil, da mora ponujeni fotokopirni stroj imeti finišer,
- da vlagateljev (ponujeni in nato zavrnjeni) fotokopirni stroj finišer ima,
sporno pa je, ali je razpisna dokumentacija v delu, kjer je postavljena zahteva po finišerju nedvoumna in jasna, zaradi česar je bilo mogoče naročnikovo zahtevo razumeti le na način, ki ga razlaga naročnik.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagateljevim argumentom ni mogoče slediti.

Iz tehnične zahteve izhaja, da je finišer ena izmed sestavin fotokopirnega stroja. Ponudniki jo morajo torej obvezno ponuditi. Nadalje je razvidno, da mora biti ta enota notranja. Kot pa je že prej navedla Državna revizijska komisija, naročnik v postopku oddaje javnega naročila vlagatelju ni tudi očital, da ponujeni in nato zavrnjeni fotokopirni stroj ne izpolnjuje naročnikove zahteve "â?? s tem, da se zunanje mere oziroma zahtevana površina za postavitev stroja ne spremenijo", zato je treba za razrešitev nastalega spora ugotoviti, ali ponujena tehnična rešitev v spornem delu v celoti izpolnjuje zahtevo po "notranjosti". Državna revizijska komisija ocenjuje, da je razpisna dokumentacija v delu, ko je naročnik postavil zahtevo po notranjosti komponente nedvoumna in jasna, zaradi česar tudi ocenjuje, da ponuja le eno mogočo razlago: da mora biti zahtevana komponenta (v vseh njenih elementih) v celoti znotraj ohišja fotokopirnega stroja oziroma znotraj meja tega ohišja, ne pa deloma na notranji strani in deloma zunaj fotokopirnega stroja.

Vlagatelj v obravnavanem primeru v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da "ponujeni produkt vlagatelja ima notranji finišer (saj se papirji dejansko spenjajo v notranjosti fotokopirnega stroja â??), z zunanjo odlagalno površino â??" in da "utemeljitev naročnika, da finišer (spenjalna enota) ni notranja, ni logična, saj se mehanizem spenjanja nahaja znotraj ohišja in je tako notranji". Vlagatelj je na naročnikove argumente, s katerimi je ta zavrnil zahtevek za revizijo, med drugim navedel, da "ponujeni stroj notranji finišer ima, površino eventualno povečujejo le zunanje odlagalne površine, ki se lahko odstranijo, pri čemer stroj še vedno funkcionira". Iz vpogleda v prospektno gradivo za sporni fotokopirni stroj (2. stran - Stimulating effective workflow, 7. stran - Your options at a glance) je razvidno, da je sporni fotokopirni stroj opremljen s finišerjem (embedded finisher), ki se ga vstavi oziroma vtakne (upoštevajoč Veliki angleško-slovenski slovar avtorjev Antona Grada, Ružene škerlj in Nade Vitorovič, DZS, 1997, glagol embed namreč pomeni "vložiti, vlagati; vtakniti, vtikati; vstaviti, vstavljati; zakopati") v ohišje fotokopirnega stroja. Vlagatelju je sicer mogoče pritrditi, da je zaradi načina vstavljanja ponujenega finišerja slednji res v fotokopirnem stroju, vendar je iz predloženega prospektnega gradiva razvidno, da posamezne komponente oziroma deli finišerja niso v notranjosti fotokopirnega stroja. Vlagatelj je sicer izpostavil, da je mogoče odstraniti police in da stroj še vedno funkcionira, vendar vlagatelj v obravnavanem primeru ne zatrjuje in ne dokazuje (kar bi bila njegova dolžnost v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), da je lahko celoten finišer v notranjosti fotokopirnega stroja in da bi bila omogočena neokrnjena raba oziroma funkcionalnost fotokopirnega stroja. Prospektno gradivo namreč prikazuje zgolj primere, ko v fotokopirnem stroju finišerja (embedded finisher) ni, ali pa ko je ta vstavljen oziroma vtaknjen. V slednjem primeru je tudi nedvomno razvidno, da del finišerja (tudi upoštevajoč odstranitev polic) dejansko ni v notranjosti fotokopirnega stroja. Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da zadostuje naročnikovi zahtevi po "notranjosti" zahtevane komponente fotokopirnega stroja.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami glede neenakopravnega ravnanja naročnika v primerjavi z vlagateljem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil fotokopirni stroj Canon IRC 3380. V obrazcu predračuna (kot izhaja iz priloge 3) je razvidno, da je izbrani ponudnik ponujeni fotokopirni stroj opisal s podatki "z DADF, podstavek, finisher Z1". Iz vpogleda v prospektno gradivo, ki ga hrani naročnik v spisni dokumentaciji, in sicer katalog Colour iRC3380/i / iRC2880/i, je razvidno, da oznaka Z1 označuje komponento "internal finisher", ki je na sliki na 7. strani prikazana pod zaporedno številko 5. Iz slike ni razvidno, da bi ta komponenta presegala okvire ohišja fotokopirnega stroja. Sicer pa tudi vpogled v Veliki angleško-slovenski slovar avtorjev Antona Grada, Ružene škerlj in Nade Vitorovič, DZS, 1997, pokaže, da pojem "internal" pomeni "notranji". Iz vsega navedenega izhaja, da je izbrani ponudnik zadostil naročnikovi zahtevi po notranjosti finišerja. Kot pa je tudi mogoče ugotoviti iz razpisne dokumentacije, naročnik ni nikjer navedel, da zamenjuje obstoječe naprave.

Ob upoštevanju podanih argumentov Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni izkazal utemeljenosti zahtevka za revizijo, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 26. 7. 2007

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

po pooblastilu Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana,
- Fiteh - Majdič Janez, s. p., Selo pri Ihanu 49, Domžale,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran