018-207/2007 Občina Tolmin

Številka: 018-207/2007-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, štev. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 43/06 in 52/07- v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec in ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka za "subvencioniranje obrestne mere posojil za pospeševanje malega gospodarstva v letu 2007", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Nova KBM d.d., Področje Nova Gorica, Kidričeva 11, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, Tolmin (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.07.2007

ODLOČILA

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 26.06.2007 se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.06.2007 izdal sklep št. 322-0004/2007 o pričetku postopka oddaje javnega naročila za "subvencioniranje obrestne mere posojil za pospeševanje malega gospodarstva v letu 2007.

Z obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 13.06.2007 je naročnik ponudnike obvestil, da je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana Banka Koper d.d., Bevkov trg 2, 5000 Nova Gorica ( v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 27.06.2007 zoper naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika (z dne 13.06.2007) vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da izbira najugodnejšega ponudnika ni temeljila na objavljeni razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da so morali ponudniki v svojih ponudbah določiti obrestno mero in sicer EURIBOR (6-mesečni) + pribitek, iz česar nesporno izhaja, da je pribitek k obrestni meri obvezen. Vlagatelj meni, da je vsak ponudba, ki ne vsebuje pribitka (v vrednosti > 1), v nasprotju z določili razpisa. Vlagatelj nadalje navaja, da predstavlja izbrana ponudba kršitev pravil iz razpisa in kršitev Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere pri posojilih za pospeševanje malega gospodarstva v Občini Tolmin (Primorske novice Uradne objave, št. 20/2002 in 25/2003), na katerem temelji sam razpis, saj kot taka pomeni, da končni kreditojemalec dobi posojilo po enaki obrestni meri kot je bila dana v ponudbi in subvencioniranje obrestne mere (kar je namen tega razpisa) sploh ne pride v poštev. Vlagatelj očita naročniku, da je z navedenim izborom najugodnejšega ponudnika nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, kršil materialni predpis in sam postopek izbire, vlagatelju pa povzročil škodo. Naročniku zato predlaga, da vlagatelja, ki je oddal ponudbo v skladu s pravili razpisa, izbere za najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku odločil s sklepom št. 322-0004/2007 z dne 11.07.2007, s katerim je vlagateljev zahtevek kot neutemeljen zavrnil. Naročnik je v obrazložitvi svoje odločitve navedel, da je kot merili za izbor (v 10. točki razpisne dokumentacije) določil višjo razpoložljivo kreditno maso in ugodnejše stroške posojila za posojilojemalca. Naročnik navaja, da pri izbiri najugodnejšega ponudnika ni bila upoštevana višina obrestne mere za občino, saj le-ta ni bila določena kot merilo izbire. Naročnik navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika prišlo do administrativne napake pri vpisu obrestne mere v ponudbo, in sicer je bila vpisana obrestna mera EURIBOR (6- mesečni)+ 0,00%. Izbrani ponudnik je, po navedbah naročnika, tudi sam opazil administrativno napako in v zvezi z tem naročniku predložil pojasnilo k predloženi ponudbi, v katerem navaja, da je pravilna obrestna mera EURIBOR (6-mesečni) + 0,559 %. Naročnik navaja, da odprava navedene administrativne napake ne vpliva na izbiro najugodnejšega ponudnika, zato je bila njegova odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika pravilna in v skladu z razpisnimi merili.

Vlagatelje je z dopisom z dne 16.07.2007 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 18.07.2007 Državni revizijski komisiji odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj s predmetno dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Glede na to, da je predmet konkretnega javnega razpisa subvencioniranje obrestne mere posojil za pospeševanje malega gospodarstva v letu 2007, kakor to izhaja iz same naročnikove razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija pred odločanjem o zahtevku za revizijo sprva preverila, ali je v predmetni zadevi sploh pristojna za odločanje o sporu med strankama. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Citirana zakonska določba omejuje pravno varstvo v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo zgolj na tista pravna razmerja, ki se urejajo v skladu s predpisi o javnih naročilih in morajo biti izvedeni na podlagi teh predpisov. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) v prvem odstavku 1. člena določa: " Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj." V ZJN-2 ni najti izrecne definicije javnega naročila, vendar pa je iz določb predmetnega zakona kot tudi iz pravne prakse javnih naročil mogoče javno naročilo vsebinsko opredeliti kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj. Pravno opredelitev javnega naročila je mogoče razbrati tudi iz določbe 14. točke 2. člena ZJN-2, ki določa, da je pogodba o izvedbi javnega naročila (le-to sklene naročnik z ponudnikom, katerega ponudbo v postopku javnega naročanja izbere kot najugodnejšo) odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev. Iz navedenega je nedvoumno razvidno, da med predmete javnih naročil ne moremo uvrstiti subvencij in drugih oblik sofinanciranja. Pri subvenciji gre namreč za obliko denarne pomoči oz. (neodplačne) podpore enega subjekta (npr. občine, države) drugemu subjektu (npr. podjetnikom, občanom).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Občina Tolmin v predmetnem postopku izvedla javni razpis na podlagi Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere pri posojilih za pospeševanje malega gospodarstva v občini Tolmin, z namenom subvencioniranja obrestne mere pri posojilih namenjenih pospeševanju malega gospodarstva v Občini Tolmin. Državna revizijska komisija na podlagi vsega zapisanega ugotavlja, da gre v predmetnem javnem razpisu za sofinanciranje oz. subvencioniranje in ne za javno naročilo v smislu ZJN-2, zato odločanje v predmetni zadevi ne spada v njeno pristojnost.

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da odločanje v konkretni zadevi ne spada v njeno pristojnost, saj subvencija ni javno naročilo. Ker ne gre za javno naročilo, v predmetni zadevi tudi ni predvideno pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Dejstvo, da je naročnik predmetni postopek dejansko vodil na podlagi ZJN-2, na to ugotovitev ne more vplivati, saj se pristojnost Državne revizijske komisije ne glede na dejanska ravnanja naročnikov ne more širiti izven okvirov, ki jih določa ZRPJN in predpisi o javnem naročanju blaga, storitev in/ali gradenj.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, v skladu z prvim in drugim odstavkom 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne 25.07.2007




Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, Tolmin;
- Nova KBM d.d., Področje Nova Gorica, Kidričeva 11, Nova Gorica;
- Banka Koper d.d., Bevkov trg 2, Nova Gorica;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.