018-206/2007 JP Snaga, d.o.o.

Številka: 018-206/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora na zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in vgradnjo podzemnih zbiralnic ter dobavo smetarskega vozila za praznjenje podzemnih zbiralnic ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje VIGRAD d.o.o. CELJE, Kocbekova cesta 30 A, Ljubečna (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SNAGA JAVNO PODJETJE d.o.o., LJUBLJANA, Povšetova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.07.2007 soglasno

ODLOČILA

Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, št. JR B 3/07, z dne 12.07.2007.

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 45/2007, z dne 25.05.2007, pod številko objave Ob-14841/07 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2007/S-117873, z dne 22.05.2007, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo in vgradnjo podzemnih zbiralnic ter dobavo smetarskega vozila za praznjenje podzemnih zbiralnic.

Vlagatelj je dne 09.07.2007, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da dopušča možnost oddaje ponudbe izključno za sistem KTZ oziroma, da so v njej takšne zahteve (tehnologija izdelave, izbira materialov, dimenzije, električno napajanje, način praznjenja ipd.), ki jih izpolnjuje le konzorcij enega ponudnika v Evropi. Vlagatelj poudarja, da sporne zahteve ne predstavljajo nobene dokazljive tehnološke, okoljske ali kakršnekoli druge prednosti pred primerljivimi izdelki in hkrati zatrjuje, da je zahtevana tehnologija tudi edina, ki je popolnoma nezdružljiva s tehnologijami konkurenčnih proizvajalcev. Navedeno pomeni, še navaja vlagatelj, da bi moral naročnik vse nadaljnje podzemne kontejnerje na področju Mestne občine Ljubljana kakor tudi vso logistično podporo, vključno z nadgradnjami vozil za odvoz odpadkov, nabavljati pri istem konzorciju. Vlagatelj tudi navaja, da so naročnikove zahteve, ki se nanašajo na dimenzije podzemnih zbiralnic, oblikovane v nasprotju z javnim interesom, saj je pričakovati, da se bodo (glede na njihovo velikost) redko praznile, kar pa bi povzročalo ne le širjenje smradu pač pa tudi povečalo možnost razmnožitve malih glodavcev.
Vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega javnega razpisa in zahteva povrnitev vseh stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijskim postopkom.

Naročnik je sprejel sklep št. JR B 3/07, z dne 12.07.2007, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je preveril, ali je vloženi zahtevek za revizijo pravočasen in popoln. Naročnik ugotavlja, da 3. člen novele ZRPJN (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-E); Uradni list RS, št. 53/07, z dne 15.06.2007; v nadaljevanju: novela ZRPJN ) določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave obvestila in/ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oz. po dostopnosti razpisne dokumentacije. Glede na določbo iz 5. člena navedenega zakona, ugotavlja naročnik, le-ta začne veljati naslednji dan po objavi, torej dne 16.06.2007.
Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave in razpisne dokumentacijo, da je vlagatelju vsebina novele ZRPJN poznana (saj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini kot ga določa 4. člen novele), da je bila objava predmetnega javnega naročila objavljena dne 25.05.2007 (V Uradnem listu RS) in dne 22.05.2007 (v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti) in da je bila razpisna dokumentacija dostopna že 22.05.2007 ter da je vlagatelj vložil revizijski zahtevek en dan pred potekom roka za oddajo ponudb.
Pri presoji, ali je vložen zahtevek za revizijo pravočasen, nadaljuje naročnik, je potrebno izhajati iz jezikoslovne razlage 3. člena ZRPJN-E in iz namena zakonodajalca, ki je v tem, da se prepreči prakso vlagateljev, ki niso vlagali revizijskih zahtevkov v trenutku seznanitve s potencialno sporno določbo iz objave in/ali razpisne dokumentacije, ampak so jih vložil tik pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker je ZRPJN-E pričel veljati tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zatrjuje naročnik, bi ga moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku 10 dni po uveljavitvi le-tega, torej najkasneje do 27.06.2007.
Naročnik še poudarja, da se glede kršitev uporablja izključno ZJN-2, medtem ko je ZRPJN (skupaj z novelo) zgolj procesni zakon, ki ga potencialni ponudnik uporabi v primeru, ko vloži revizijski zahtevek. Tako vlagatelj zmeraj uporabi tisti procesni zakon, ki velja v trenutku uveljavljanja pravice do pravnega sredstva. Zato vlagateljeva sprememba v postopku oddaje javnega naročila ne pomeni posega v njegove materialne pravice, ampak zgolj spremembo procesnega dela zavarovanja njegove materialne pravice.
V primeru, da bi zakonodajalec želel veljavnost 3. člena ZRPJN-E urediti drugače, še zatrjuje naročnik, bi k besedilu 3. člena ZRPJN-E dodal prehodno določbo s katero bi to vprašanje uredil drugače. Ker pa slednjega ni storil, še ugotavlja naročnik, navedeno potrjuje njegov namen, da vse določbe novele stopijo v veljavo naslednji dan po objavi.
Naročnik še poudarja, da s svojo odločitvijo ni v ničemer kršil ali omejil vlagateljeve pravice do učinkovitega pravnega varstva, saj je bil slednji z vsemi dejstvi seznanjen že z dnem prevzema razpisne dokumentacije ter bi tako lahko takoj oz. najkasneje v 10 dneh po uveljavitvi ZRPJN-E vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj pa se je iz špekulativnih razlogov oz. zaradi namernega zavlačevanja odločil, da vloži zahtevek za revizijo tik pred potekom roka za oddajo ponudb.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj navaja, da je novela ZRPJN pričela veljati dne 16.06.2007. Pri tem je potrebno upoštevati, navaja vlagatelj, da so se nekateri postopki oddaje javnih naročil pričeli že pred začetkom veljavnosti novele, kar pomeni, da se je 10 - dnevni rok iz 3. člena ZRPJN za vse takšne postopke že iztekel in da v opisani situaciji vlagateljem po 9. členu ZRPJN pravno varstvo ne bi bilo zagotovljeno oziroma bi bila kršena njihova pravica do pravnega varstva.
Vlagatelj še dodaja, da pri presoji pravočasnosti zahtevka za revizijo ne gre spregledati tudi določbe, ki prav tako izhaja iz 3. člena ZRPJN, in sicer da "zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb" ter določbe drugega odstavka 3. člena, ki določa, da morajo sodelujoči v postopku revizije ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času postopka oddaje javnega naročila.
Vlagatelj še zatrjuje, da je zahtevek za revizijo nedvomno vložil pred potekom roka za oddajo ponudb, in sicer en dan preden naj bi le-ta potekel ter poudarja, da navedenega ni storil "zaradi špekulacij" ali "namernega zavlačevanja", kot je to ugotovil naročnik, pač pa zato, ker je čakal na pojasnila svojega principala.
Vlagatelj predlaga, da se njegovi pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, naročniku pa naloži, da mora o njegovem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija je dne 18.07.2007 pozvala naročnika, naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi z vloženo pritožbo. Državna revizijska komisija je zahtevano dokumentacijo prejela dne 19.07.2007 (dopis naročnika št. JR B 3/07-5188, z dne 19.07.2007).

Pritožbi vlagatelja zoper sklep naročnika, št. JR B 3/07, z dne 12.07.2007, je bilo potrebno ugoditi iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo 3. člena novele ZRPJN, ki (med drugim) določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Določbe novele ZRPJN so začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, to je dne 16.06.2007 (5. člen novele ZRPJN).

Ob upoštevanju zgoraj navedenega pravila iz določbe 3. člena novele ZRPJN, na katerega je oprta naročnikova izpodbijana odločitev, bi tako moral vlagatelj, zahtevek za revizijo zoper domnevno sporna določila iz razpisne dokumentacije vložiti najkasneje do 01.06.2007, kar pomeni, da bi moral postopati v skladu s pravilom iz določbe 3. člena novele ZRPJN že 15 dni pred njeno objavo v Uradnem listu RS oziroma 15 dni prej, preden je novela ZRPJN sploh stopila v veljavo. Kljub dejstvu, da je naročnik izpodbijani sklep oprl na določbo 3. člena novele ZRPJN in da pri tem zatrjuje, da od dneva vložitve zahtevka za revizijo veljajo vsa njena določila, pa je v nadaljevanju obrazložitve zavzel stališče, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku 10-ih dni od dneva uveljavitve predmetne novele (ker je novela pričela veljati dne 16.06.2007, je naročnik izračunal, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo takoj oziroma najkasneje do 27.06.2007). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, bi bilo navedeno stališče naročnika možno sprejeti le v primeru, če bi zakonodajalec takšen prehodni režim uveljavitve novele v prehodnih in končnih določbah tudi predvidel, česar pa ni storil (novela ZRPJN prehodnih in končnih določb sploh ne vsebuje).

Ustava Republike Slovenije v 2. členu določa, da je Slovenija pravna država. Ustavno sodišče je s svojimi odločbami na ustavno raven povzdignilo tri bistvene elemente pravne države, in sicer načelo varstva zaupanja v pravo, načelo sorazmernosti in načelo jasnosti in določnosti predpisov. Načelo varstva zaupanja v pravo vključuje tudi splošno pravilo prepovedi povratne veljave pravnih aktov, ki zahteva, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj in da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe povratni učinek. Tudi pravna teorija je soglasna v tem, da morajo nove pravne norme praviloma veljati za prihodnost in da se smejo (če zakon izrecno ne določi drugače) nanašati le na tista pravna dejstva, ki bodo nastopila po njihovi uveljavitvi. V naravi prava namreč je, da deluje pro futuro - da se torej nanaša na bodoča razmerja in da lahko povzroča učinke (le) v bodočnosti. Delovanje pravne norme na bodoča in ne na pretekla ravnanja subjektov, na katere se nanaša je pogoj za pravno predvidljivost in pravno zanesljivost, ki sta pomembni sestavini pravne varnosti. To strogo pravilo je izrecno opredeljeno v 155. členu Ustave RS, ki določa: "Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.".

Ker je novela ZRPJN stopila v veljavo dne 16.06.2007 (5. člen novele ZRPJN) in ker v njej ni nikjer določeno, da bi katerakoli njenih določb ustvarjala pravne učinke za nazaj (to je za razmerja, ki so nastala pred njeno uveljavitvijo), je potrebno ugotoviti, da je naročnik z izpodbijanim sklepom, ki ga je oprl na uporabo določbe 3. člena novele ZRPJN, nedvomno posegel v že nastalo pravno stanje oziroma razmerje, ki je obstajalo že pred sprejemom predmetne novele. Ob navedenem je morala Državna revizijska komisija (ob upoštevanju 155. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje retroaktivno veljavo pravnih aktov), na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi ugoditi in je razveljavila naročnikov sklep o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Naročnik bo moral, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da je zahtevek za revizijo pravočasen, če je vložen v rokih, ki jih določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN. Pravočasnosti revizijskega zahtevka torej ne gre enačiti s presojo dopustnosti navajanja kršitev, kot ga določa sporno določilo 3. člena novele ZRPJN. Ugotovljeno dejstvo o tem, da so revizijske navedbe nepravočasne v smislu zgoraj citiranega določila iz 3. člena ZRPJN-E, na pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, ki ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN, ne more vplivati. Iz tega razloga je zavrženje zahtevka za revizijo zaradi prekludiranosti v navajanju kršitev nepravilna. Če se torej za revizijske navedbe po meritorni presoji ugotovi, da so v smislu 3. člena ZRPJN-E prepozne, se zahtevek za revizijo zavrne (in ne, kot je to storil naročnik, zavrže).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena .





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.07.2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
SNAGA JAVNO PODJETJE d.o.o., LJUBLJANA, Povšetova ulica 6, Ljubljana
VIGRAD d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30 A, Ljubečna
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.