018-167/2007 Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-167/2007-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Prosum d.o.o., Prevale 10, Trzin, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana, dne 6.7.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.4.2006 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo registrskih tablic za motorna in priklopna vozila. Javni razpis je naročnik dne 5.5.2006 objavil v Uradnem glasilu ES, dne 12.5.2006 pa še v Uradnem listu RS, št. 48-49/06, pod št. objave Ob-12887/06. S sklepom o izidu naročila št. 430-146/2006/77(17142-02) z dne 24.4.2007 je naročnik ugotovil, da javni razpis ni uspel, zaradi česar bo oddajo javnega naročila ponovil. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je prejel dve pravočasni ponudbi, pri čemer je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije ter neobičajno nizke cene, ponudbo ponudnika KIG KGA d.o.o., Ig pa je izločil kot nesprejemljivo, in sicer zaradi velikega odstopanja ponudbene cene od ocenjene vrednosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.5.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje kršitve:
1. Naročnik je sklep sklepom o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 sprejel na podlagi prvega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ki se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporablja na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), čeprav se ta pravna podlaga nanaša na položaje, v katerih naročnik izbere najugodnejšega ponudnika. V obravnavanem primeru je naročnik sprejel odločitev, da javni razpis ni uspel in da se oddaja javnega naročila ponovi, zato bi lahko podlago za naročnikovo ravnanje predstavljala le določba 77. člena ZJN-1. Zaradi napačne uporabe materialnega prava pravilnosti naročnikove odločitve sploh ni mogoče preveriti in je že zaradi tega razloga nezakonita. Naročnikovo ravnanje je tudi v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih sredstev, saj bi bila izbira vlagateljeve ponudbe gospodarna, naročanje predmeta javnega naročila po bistveno višjih cenah pa bi bilo negospodarno.
2. Vlagatelj navaja, da je v celoti sledil zahtevam razpisne dokumentacije in v svoji ponudbi priložil vzorce, kot je naročnik zahteval v tabeli 8.
3. V zvezi z naročnikovo zahtevo, da mora biti na vseh registrskih tablicah vtisnjen rob višine 1,5Â"1mm, vlagatelj navaja, da je naročnik v skladu z določili razpisne dokumentacije in na podlagi poročila ZAG ugotovil, da so izdelani vzorci v tem delu ustrezni oz. v mejah tolerance. Ker je bilo treba za pravilnost ponudbe v delu tehnične sposobnosti ponudnika kot pogoj predložiti poročilo neodvisne institucije o ustreznosti vzorcev, vlagatelj meni, da je njegova ponudba pravilna, kar glede na poročilo ZAG-a ne more biti sporno. Sporno in nedopustno pa je, da se naročnik sklicuje na mnenje neodvisne institucije, in sicer Fakultete za strojništvo, čeprav vlagatelj ni bil seznanjen z vprašanjem, ki ga je naročnik naslovil na Fakulteto, niti mu pred odločitvijo ni bilo posredovano njeno mnenje, zaradi česar mu je bilo onemogočeno enakopravno sodelovanje, kršeno pa je bilo tudi načelo kontradiktornosti. Vlagatelj zato zatrjuje, da naročnikova odločitev, oprta na mnenje Fakultete za strojništvo, nima podlage v razpisni dokumentaciji. Naročnik je tudi napačno povzel dodatno pojasnilo vlagatelja, da gre v tem primeru za nepravilnosti v ponudbeni dokumentaciji. Vlagatelj je glede na prvotne zahteve javnega razpisa pravilno izdelal in skotiral tehnične risbe. Kasneje je referenčne vzorce zaradi popravka dimenzije v dodatnih pojasnilih popravil. To izkazujejo tudi pravilno izdelani in izmerjeni vzorci s strani neodvisnega akreditiranega laboratorija. Tolerančne razlike v delu kotiranja tehnične specifikacije zelenega robu pa so ostale. Gre za lapsus pri spremembi podatkov tehničnih risb za registrske tablice dimenzije 180x180 mm in 150x110 mm, ki pa ne more vplivati na pravilnost vlagateljeve ponudbe, saj vzorci glede na mnenje ZAG-a v celoti ustrezajo zahtevam naročnika, ustreznost vzorcev pa je pogoj za pravilnost ponudb. Za izpolnjevanje tehničnih zahtev je bistven rezultat, to pa so vzorci, ki ustrezajo zahtevam naročnika.
4. Po mnenju vlagatelja je neutemeljena tudi naročnikova ugotovitev, ki se nanaša na retroodsevni material (folije). Vlagatelj oporeka mnenju podjetja 3M, ki ga je pridobil naročnik, ter navaja, da je sam pridobil mnenje neodvisnega akreditiranega laboratorija, iz katerega je razvidno, katere folije so bile preizkušene in kdo jih je preizkušal, definira ustreznost materialov in meritev, vse v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, s čimer je vlagatelj zadostil naročnikovim zahtevam.
5. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da gre pri njegovi ponudbi za neobičajno nizko ceno.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi sklep o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007, iz katerega izhaja, da javni razpis ni uspel, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 30.5.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:
1. V zvezi s pravno podlago sklepa o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 naročnik navaja, da 77. člen ZJN-1 ne bi bila ustrezna pravna podlaga, saj gre za izločitev ponudb kot nesprejemljivih oz. nepravilnih po prvem odstavku 76. člena ZJN-1, kar je naročnik tudi navedel v obrazložitvi sklepa.
2. Očitku v zvezi s predložitvijo vzorcev naročnik ni sledil, saj vlagatelju glede trajnosti barv tipografskih znakov niso bile očitane nobene nepravilnosti.
3. Glede vprašanja pravilnosti vlagateljeve ponudbe z vidika izpolnjevanja tehnične zahteve, da je vtisnjen rob višine 1,5Â"1mm, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji na strani 84 pod točko 2 podpoglavje 8.1 z naslovom "Predložitev vzorcev in dokazil" glede tehnične dokumentacije podana zahteva, da mora ponudnik priložiti tehnično dokumentacijo za izdelane registrske tablice iz točke 1, s prikazanimi detajli in prerezi vtisnjenega robu in znakov na tablici. Glede višine vtisnjenega roba je na strani 69 pod točko 3.1 zahtevano, da mora biti na vseh registrskih tablicah vtisnjen rob višine 1,5Â"0,1mm. Vlagatelj je v ponudbi predložil tehnično dokumentacijo za izdelane registrske tablice s prikazanimi detajli in prerezi vtisnjenega robu in znakov. Glede kotiranja višine roba je v vlagateljevi tehnični dokumentaciji pri dimenzijah tablic 180x180 mm in 150x110 mm navedeno: h = 1 Ă" 2 mm. V dodatnih pojasnilih, ki jih je zahteval naročnik, je vlagatelj navedel, da je pri teh registrskih tablicah napačno skotiran detajl vtiskovanja zelenega roba. Vlagatelj naj bi glede na prvotne zahteve javnega razpisa pravilno izdelal in skotiral tehnične risbe, kasneje pa je referenčne vzorce zaradi popravka dimenzije popravil. To naj bi izkazovali tudi pravilno izdelani in izmerjeni vzorci s strani neodvisnega akreditiranega laboratorija ZAG. Tolerančne razlike v delu kotiranja tehnične specifikacije zelenega roba vlagatelj ni popravil, pri čemer je ugotovil, da gre za lapsus pri spremembi podatkov tehničnih risb za registrske tablice. Naročnik navaja, da iz pojasnila vlagatelja sledi, da vlagatelj sam priznava napako v tehnični dokumentaciji, ki jo želi opravičiti s sklicevanjem na spremembo tehničnih elementov razpisne dokumentacije, pri čemer naročnik poudarja, da se podatek o višini roba (1,5Â"0,1mm) ni spreminjal. Tudi sicer pa so spremembe razpisne dokumentacije del le-te. Zaradi kompleksnosti javnega naročila je naročnik v zvezi s tem pridobil strokovno mnenje Fakultete za strojništvo, da kotirana višina roba registrske tablice v tehnični dokumentaciji vlagatelja, ki znaša od 1 do 2 mm (1,5Â"0,5 mm), bistveno odstopa od predpisane zahteve iz razpisne dokumentacije, ki znaša h = 1,5Â"0,1mm (od 1,4 do 1,6 mm). S tehničnega vidika izdelave registrskih tablic predstavlja osem desetink večje tolerančno področje, ki ga za izdelavo izdelkov predpisuje ponudnik, bistveno večje odstopanje od razpisnih zahtev. V primeru upoštevanja takšnega tolerančnega področja višine roba registrske tablice bi le-to lahko bistveno vplivalo na končno geometrijo roba registrskih tablic. Kotirana višina roba registrskih tablic v tehnični dokumentaciji vlagatelja ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Mnenje Fakultete za strojništvo potrjuje naročnikove ugotovitve glede nepravilnosti kotiranja robu. Testiranje vzorcev je za vlagatelja izvedel ZAG. Iz njegovih poročil je razvidno, da so izdelani vzorci predloženih registrskih tablic v mejah tolerance iz razpisne dokumentacije. Naročnik pri tem poudarja, da ugotovljena toleranca sodi tudi v tolerančno področje, ki ga je vlagatelj navedel v svoji tehnični dokumentaciji, ter opozarja, da je ZAG izmeril le dejanske dimenzije vzorcev priloženih registrskih tablic, ni pa preverjal ustreznosti oz. skladnosti tehnične dokumentacije z izdelanimi vzorci registrskih tablic. Tehnična dokumentacija oz. tehnična risba ni le skica, navaja naročnik, temveč je dokument, po katerem se izdela registrsko tablico, in je podlaga za bodočo izdelavo. V vsakem procesu morajo biti zagotovljeni vsi potrebni tehnični elementi za točno in kvalitetno izdelavo izdelka, od katerih je eden najpomembnejših prav tehnična risba, na kateri so zapisane dimenzije, materiali, tolerance itd., zato bi lahko bile izdelane registrske tablice neustrezne glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, čeprav bi ustrezale tehnični dokumentaciji.
4. V zvezi z retroodsevno folijo naročnik navaja, da vzorci folij niso enoznačno označeni, tako da bi bila razvidna sledljivost. Iz poročila tudi ni razvidno, katere folije so bile testirane.
5. Naročnik še navaja, da je v postopku preverjanja vlagateljeve cene spoštoval vse zakonske zahteve, pri čemer je ocenil, da je tako nizka cena vzbujala utemeljen dvom o možnosti za izvedbo javnega naročila.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 4.6.2007), je naročnik z dopisom z dne 7.6.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je z dopisom z dne 21.6.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.6.2007, posredoval dokument "prva pripravljalna vloga", v kateri prereka navedbe naročnika iz sklepa, s katerim je ta zavrnil zahtevek za revizijo, in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik ob izdaji sklepa o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 uporabil napačno pravno podlago, in sicer prvi odstavek 78. člena ZJN-1, medtem ko bi moral glede na izid postopka uporabiti 77. člen ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se 77. člen ZJN-1 nanaša na primere, ko naročnik v postopku oddaje javnega naročila sicer pridobi pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe, vendar se kljub temu odloči, da javnega naročila ne bo oddal. V tem primeru 77. člen ZJN-1 od naročnika zahteva nekatera formalna ravnanja in natančno obrazložitev razlogov za zavrnitev vseh ponudb. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je iz sklepa o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 razvidno, da je naročnik prejel ponudbi dveh ponudnikov, od katerih je eno ponudbo (ponudbo vlagatelja) zavrnil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev razpisne dokumentacije oz. kot nesprejemljivo zaradi prenizke ponudbene cene, medtem ko je ponudbo drugega ponudnika zavrnil kot nesprejemljivo, in sicer zaradi velikega odstopanja ponudbene cene od ocenjene vrednosti. Iz predmetnega sklepa o izidu naročila je torej razvidno, da je naročnik ocenil, da ni pridobil dveh pravilnih ponudb, temveč je obe prejeti ponudbi ocenil kot nepravilni oz. nesprejemljivi. Takšen pravni položaj je urejen v prvem odstavku 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

Naročnik je sklep o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 izdal na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti, pri čemer mora svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo ter z njo seznaniti ponudnike. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je naročnik za zavrnitev obeh ponudb kot pravno podlago pravilno navedel prvi odstavek 76. člena ZJN-1. Zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik dejansko stanje, kot ga je ugotovil v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, subsumiral pod napačno pravno normo. Tudi sicer se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da bi bil sklep o izidu naročila nezakonit zgolj zaradi navedbe napačne pravne podlage oz. da se ga zato ne bi dalo preizkusiti. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1, ki se sicer gramatikalno nanaša le na oddajo javnega naročila, čeprav naročnika zavezuje tudi v primeru zavrnitve nepravilnih, nesprejemljivih ali neprimernih ponudb, mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. Po naravi stvari mora seveda naročnik posebej skrbno obrazložiti svojo odločitev v primeru, kadar ponudbe posameznega ponudnika ne izbere oz. jo zavrne kot nepravilno, nesprejemljivo ali neprimerno. Ker so iz naročnikovega sklepa o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 razvidni razlogi za zavrnitev ponudb obeh sodelujočih ponudnikov (čemur vlagatelj niti ne oporeka), Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti.

Glede vlagateljevih navedb v zvezi s predložitvijo vzorcev in dokazil pod točko II. zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnil, da vlagateljevi ponudbi v tem delu sploh ni očital nobene nepravilnosti. Po vpogledu v obrazložitev sklepa o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007 tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v delu, na katerega se nanaša II. točka zahtevka za revizijo, le opisuje potek postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, pri čemer vlagateljevi ponudbi v tem delu ne očita neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da med vlagateljem in naročnikom v tem delu niti ne more biti spora, zaradi česar Državna revizijska komisija teh revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik njegovo ponudbo napačno ocenil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja zahteve, da mora biti na vseh registrskih tablicah vtisnjen rob višine 1,5Â"0,1mm, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev načela kontradiktornosti, kot ga določa Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP). Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik v postopku pregledovanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb pridobil mnenje Fakultete za strojništvo o izpolnjevanju tehnične zahteve iz točke 3.1 poglavja 3 razpisne dokumentacije. Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 obrazložiti svojo odločitev in navesti ugotovitve in razloge zanjo. Iz navedene določbe je razvidno, da ZJN-1 od naročnika zahteva skrben pregled vseh prejetih ponudb z vidika izpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije. Čeprav 54. člen ZJN-1 določa, da lahko naročnik zahteva dodatna pojasnila glede vsebine ponudbene dokumentacije od ponudnika, hkrati nikjer ne prepoveduje, da naročnik ne bi smel v zvezi z vrednotenjem ponudb pridobiti tudi strokovnega mnenja od zunanjih strokovnih institucij. V tem primeru takšno mnenje ne more imeti statusa izvedenskega mnenja v pravdnem postopku, saj se v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb določbe ZPP ne uporabljajo. Le-te se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo šele v primeru začetka revizijskega postopka, torej po vložitvi zahtevka za revizijo. Strokovno mnenje, ki ga naročnik pridobi v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, je zato le del dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, ponudnik, ki se z njim ne strinja, pa ima možnost in pravico naročnikovo ugotovitev, oprto na pridobljeno strokovno mnenje, izpodbijati v revizijskem postopku. V predmetnem revizijskem postopku zato sama pridobitev strokovnega mnenja Fakultete za strojništvo ne more biti sporna. Pač pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnikova ugotovitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve iz točke 3.1 razpisne dokumentacije, oprta (tudi) na strokovno mnenje Fakultete za strojništvo, utemeljena.

Pravilna ponudba je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh (statusnih, ekonomsko-finančnih, kadrovskih, tehničnih) zahtev iz razpisne dokumentacije, je torej nepravilna, naročnik pa jo je dolžan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti in izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je v 1. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb določil, da morajo biti registrske tablice oblikovane in izdelane skladno z veljavnimi predpisi ter tehničnimi specifikacijami, navedenimi v VI. delu te razpisne dokumentacije. V 1. točki VI. dela razpisne dokumentacije je naročnik ponovil zahtevo glede izpolnjevanja tehničnih specifikacij in zapisal, da tehnične specifikacije razpisne dokumentacije določajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati registrske tablice za motorna in priklopna vozila, ki se uporabljajo na registriranih motornih in priklopnih vozilih, vozilih policije in Slovenske vojske v Republiki Sloveniji. V 3. točki VI. poglavja razpisne dokumentacije je naročnik v podtočki 3.1 določil, da je na vseh registrskih tablicah vtisnjen rob višine 1,5Â"0,1mm in vidne širine 4,0 mm (projekcija roba na osnovno ploščo). V točki 8.1 VI. dela razpisne dokumentacije je naročnik določil, katere vzorce in dokazila morajo predložiti ponudniki, in sicer:

1. izdelane vzorce registrskih tablic, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije,
2. tehnično dokumentacijo za izdelane registrske tablice iz točke 1, s prikazanimi detajli in prerezi vtisnjenega robu in znakov na tablici,
3. poročilo neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti oz. skladnosti predloženih vzorcev registrskih tablic s to specifikacijo, z rezultati meritev in oceno ustreznosti lastnosti materialov,
4. komplet preizkusnih vzorcev, skladno s tabelo.

Iz navedenega je razvidno, da naročnik v zvezi s predložitvijo dokazil za izpolnjevanje tehničnih specifikacij ni zahteval le poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija, temveč tudi tehnično dokumentacijo za izdelane registrske tablice. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da ponudnik usposobljenost izkaže že s predložitvijo poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija o ustreznosti oz. skladnosti predloženih vzorcev registrskih tablic, saj mora biti izpolnjevanje tehničnih zahtev ponudbene dokumentacije razvidno iz vseh dokazil, ki so jih bili skladno s točko 8.1 VI. dela razpisne dokumentacije v ponudbeni dokumentaciji dolžni predložiti ponudniki.

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije, je ta v poglavju 7.9.2 predložil tehnično dokumentacijo za izdelane registrske tablice, pri čemer je iz tehničnih risb za določene registrske tablice razvidno, da je vlagatelj kotiral višino roba h = 1 Ă" 2 mm. Med vlagateljem in naročnikom glede ugotovljenega dejanskega stanja niti ni spora, saj vlagatelj tako v dodatnih pojasnilih (dokument z dne 1.2.2007) kot tudi v zahtevku za revizijo navaja, da je pri registrskih tablicah dimenzije 180x180 mm in 150x110 mm napačno skotiran detajl vtiskovanja zelenega roba. Vlagatelj ugotovljeno odstopanje od dopustnih tolerančnih območij (1,5Â"0,1mm) pojasnjuje s tem, da naj bi šlo le za lapsus pri spremembi podatkov tehničnih risb, ki pa naj ne bi vplival na samo pravilnost vlagateljeve ponudbe, saj vzorci glede na mnenje ZAG-a v celoti ustrezajo zahtevam naročnika. Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam ne more slediti, saj, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo o tehnični ustreznosti ni zahteval le poročila neodvisnega akreditiranega laboratorija, temveč tudi tehnično dokumentacijo, zato ni podlage za vlagateljevo trditev, da sposobnost za izvedbo javnega naročila izkazuje že s predložitvijo poročila neodvisnega laboratorija. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da tehnična dokumentacija ne predstavlja le nepomembnega dodatka, temveč gre za dokumentacijo, ki je bila izrecno zahtevana v navodilih ponudnikom in na podlagi katere se izvaja proizvodni proces naročenega blaga, pri čemer je tehnična risba eden pomembnejših tehničnih elementov pri izdelavi registrskih tablic. Višina robu registrske tablice v vlagateljevi tehnični dokumentaciji znaša od 1 do 2 mm oz. 1,5Â"0,5 mm, kar ni skladno s tehnično zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki znaša 1,4 do 1,6 mm oz. 1,5Â"0,1mm. Navedenega odstopanja ni mogoče označiti za lapsus, temveč za neizpolnjevanje tehnične zahteve razpisne dokumentacije.

Ker tehnična dokumentacija, predložena v vlagateljevi ponudbi, ne izkazuje izpolnjevanja zahteve iz podtočke 3.1 (vtisnjen rob višine 1,5Â"0,1mm), saj predstavlja osem desetink večje tolerančno področje bistveno odstopanje od tehničnih zahtev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti kot pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati, da je kršil prvi odstavek 76. člena ZJN-1, ko jo je zavrnil kot nepravilno.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da niti morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih navedb ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije, glede na vlagateljev revizijski predlog, da se razveljavi sklep o izidu naročila št. 430-146/2006 z dne 24.4.2007, o le-teh ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Morebitne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev Državne revizijske komisije o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 6.7.2007


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, 1001 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana