018-184/2007 Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo

Številka: 018-184/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in članice Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila "odvoz, pranje, likanje in dostava perila" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila Vera Kodrun, s. p., šIVILJSTVO VERA, Trg svobode 9, 3325 šoštanj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 05. julija 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. maja 2007 se ugodi in se razveljavi naročnikova razpisna dokumentacija v točki "10.18 da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila" poglavja "2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB".

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 417,29 EUR in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. aprila 2007 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA ZA ODVOZ, PRANJE, LIKANJE IN DOSTAVO PERILA" številka 50-336-345/07, javni razpis za oddajo javnega naročila "odvoz, pranje, likanje in dostava perila" po odprtem postopku pa je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 36/2007, izdanem dne 20. aprila 2007, pod številko objave Ob-11073/07 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje ponudb (dne 22. maja 2007 do 11.30 ure) vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 21. maja 2007 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Navedeno izhaja tako iz kuverte zahtevka za revizijo, na kateri je pod žigom, ki vsebuje podatke o naročniku in njegovem sedežu, zapisano "Prejela" in datum "21 -05- 2007", obojemu pa sledi podpis, kakor tudi iz prvega odstavka "Odgovora na zahtevo za revizijo" številka 50-336-345/07, izdanega dne 29. maja 2007 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo â??"predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in izloči pogoj pod točko 10.18. iz razpisne dokumentacije, ter da"â?? â??"mu naročnik povrne stroške v višini 471,29 euro plačane takse za postopek javnega naročanja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe." V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj nato:
- utemeljuje lastno aktivno legitimacijo,
- â??"naročniku očita pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnost ponudnika, navodil za izdelavo ponudbe, pod točko 10.18. da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost naročila, saj ga pogoj postavlja v neenakopravni položaj". Vlagatelj še dodaja, da se zaveda, da ima naročnik na podlagi 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) možnost preverjanja ponudnikov o ekonomsko-finančni sposobnosti, vendar pa mora biti po njegovem prepričanju izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Iz razpisne dokumentacije je po zatrjevanju vlagatelja tako razvidno, da bo izvajalec izvajal odvoz, pranje, likanje in dostavo perila za potrebe naročnika dnevno â??"in da je rok za plačilo mesečnega računa 45 dni, kar pomeni da mora ponudnik biti sposoben ekonomsko izvesti premostitev stroškov v višini 75 dni, opravljanja storitev. Za omenjene premostitve pa lahko podjetje najame posojila in s tem dokaže ekonomsko in finančno sposobnost.". Z odgovorom z dne 14. maja 2007 po prepričanju vlagatelja naročnik vlagatelja postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi ponudniki tudi iz razloga, ker mu onemogoča dokazovanja ekonomsko finančne sposobnosti z drugimi dokumenti, kot je to po zatrjevanju vlagatelja omogočeno s sedmo točko 44. člena ZJN-2,
- vlagatelj naročniku očita, da pogoja pod točko 10.18. ni objavil v Uradnem listu Republike Slovenije, s čimer je po njegovem mnenju kršil 44. člen ZJN-2 in vlagatelju v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo kot neutemeljenega povzročil nepotrebne stroške s plačilom razpisne dokumentacije,
- zatrjuje, da ga naročnik s pogojem pod točko 10.18. neupravičeno izloča, ker je vlagatelj aktivno začel poslovati v letu 2006 in so bili njegovi prihodki od prodaje manjši od razpisane vrednosti, je pa vlagatelj sposoben izvesti javno naročilo, kadrovsko, tehnično, predložiti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V skladu z vsemi zahtevami razpisne dokumentacije naročnik po prepričanju vlagatelja slednjega z omenjenim pogojem postavlja v neenakopraven položaj.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi "Stroškovnik:"â?? â??"Taksa: 471,29 euro".

Naročnik je, kakor je bilo to že doslej zapisano, dne 29. maja 2007 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, iz katere izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo naročnik uvodoma povzema dejansko stanje v zadevi, v nadaljevanju pa:
- navaja, da je vlagatelj v stroškovniku navedel takso v višini 471,29 EUR, čeprav je iz priloženega izvoda plačilnega naloga razvidno, da je bilo dne 18. maja 2007 plačano le 417,29 EUR takse,
- meni, da je izpolnjevanje pogoja pod točko 10.18. določil v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila v skladu z določilom 44. člena ZJN-2. Slednji člen ZJN-2, navaja naročnik, določa ne samo finančno ampak tudi ekonomsko usposobljenost za izvedbo naročila, ki je za opravljanje bolnišnične dejavnosti v inštitutu z 227 bolnišničnimi posteljami in preko 500 zaposlenimi izjemno pomembno. Pri določitvi pogoja, da so prihodki v letu 2006 večji od okvirne vrednosti javnega naročila, ki znaša brez vštetega davka na dodano vrednost 140.000,00 EUR, torej po zatrjevanju naročnika ne gre samo za finančno usposobljenost, ki se jo pridobi z najetjem kredita, temveč tudi za ekonomsko usposobljenost, ki pa je ponudnik, ki je aktivno začel poslovati šele v letu 2006, brez izpolnjevanja pogoja, da ima prihodke v prejšnjem letu večje, kot je vrednost naročila, ne more izkazati.

Odločitev o zahtevku za revizijo je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vlagatelj prejel dne 12. junija 2007, dne 13. junija 2007 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz poštne kuverte, na pošto priporočeno s povratnico oddal "nadaljevanje postopka za revizijo, pred Državno revizijsko komisijo" (ki ga je po vsebini šteti za sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je z dopisom "ODSTOP ZAHTEVE ZA REVIZIJO POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA" številka 50-336-335/07, izdanim dne 14. junija 2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18. junija 2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 19. junija 2007 naročnika pozvala, da ji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN brez odlašanja odstopi še preostalo neodstopljeno dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je Državni revizijski komisiji dokumentacijo dodatno odstopil dne 20. junija 2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je "INšTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REHABILITACIJO" "LINHARTOVA 51" "1000" "LJUBLJANA", matična številka "5053919000" vpisan v "PRILOGI 10 - INFORMATIVNI SEZNAM NAROČNIKOV" Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list Republike Slovenije, številka 18/2007), "SEZNAM A: PRORAČUNSKI UPORABNIKI NA NIVOJU DRŽAVE" in sicer pod "Z š" 248.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz 112. člena ZJN-2 izhaja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, izvedejo po dosedanjih predpisih, druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji pa se izvede po ZJN-2, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 36/2007, izdanem dne 20. aprila 2007, pod številko objave Ob-11073/07, pri čemer je iz citirane objave (točka "IV.1.1) Vrsta postopka: odprti.") nesporno razvidno, da se predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku. Ker je ZJN-2 začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 2006, uporabljati pa se je začel v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi, to je dne 07. januarja 2007 (116. člen ZJN-2), obvestilo o predmetnem javnem naročilu pa je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije po začetku uporabe ZJN-2, se v konkretnem primeru postopek oddaje javnega naročila izvede po določbah ZJN-2. Do pričetka uporabe na podlagi ZJN-2 izdanih predpisov pa se, v kolikor niso z njim v nasprotju, še nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 111. člena ZJN-2 (tretji odstavek 111. člena ZJN-2), to je dosedanji predpisi.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek naročniku, da ga â??"pogoj za priznanje usposobljenosti in sposobnost ponudnika"â?? â??"pod točko 10.18."â?? Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, to je pogoj, da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost konkretnega javnega naročila, â??"kot sposobnega ponudnika za izvedbo javnega naročila"â?? â??"postavlja v neenakopraven položaj", tudi iz razloga, ker mu â??"onemogoča dokazovanje ekonomske finančne sposobnosti z drugimi dokumenti, kot je omogočeno z sedmo točko 44. člena ZJN-2"â?? V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da iz poglavja "2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB" naročnikove razpisne dokumentacije na straneh 4 oziroma 5 izhaja:
- "10. Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:" (stran 4 razpisne dokumentacije),
- "10.18. da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila." (stran 5 razpisne dokumentacije),
- "11. Kot dokazilo o sposobnosti mora ponudnik predložiti:"
"- po točkah 10.18"â?? â??"za pravne osebe in za samostojne podjetnike bilanco uspeha za leto 2006 in Izjavo o solventnosti poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, staro ne več kot 60 dni, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran." (stran 5 razpisne dokumentacije).

Iz "SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA ZA ODVOZ, PRANJE, LIKANJE IN DOSTAVO PERILA" številka 50-336-345/07, izdanega dne 11. aprila 2007, pod točko 3 izhaja, da "Ocenjena vrednost javnega naročila znaša 140.000,00 EUR", enak podatek pa izhaja tudi iz razpisne dokumentacije na strani 8 ("OBR-1" "3. PONUDBA"), saj je tudi tu zapisano, da znaša okvirna vrednost javnega naročila "140.000,00 EUR".

Kot je nadalje razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik na vprašanje enega od prejemnikov razpisne dokumentacije, ki se je glasilo "Ali lahko in kako, izpolni ponudnik pogoj, ki je pod točko 10.18. da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila, pa je sposoben izvesti javno naročilo, njegovi prihodki od prodaje v letu 2006, pa so manjši od razpisane vrednosti javnega naročila"", odgovoril: "V točki 10. 18. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe je določeno, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost ponudniku, ki izpolnjuje pogoj, da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila. Če ima ponudnik prihodke od prodaje v letu 2006 manjše od 140.000,00 EUR, kot je okvirna vrednost tega naročila, ponudnik tega pogoja ne more izpolniti, zato mu naročnik ne bo priznal usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo tega javnega naročila." (dokument "Vsem prejemnikom razpisne dokumentacije za javni razpis za odvoz, pranje, likanje in dostavo perila objavljen v Ur. l. RS št. 36/07 z dne 20. 4. 2007", z dne 14. maja 2007).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da 44. člen ZJN-2 (ekonomska in finančna sposobnost) določa:
"(1) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz tega člena. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti za posamezno naročilo mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona.
(2) Naročnik lahko od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta zahteva predložitev enega ali več od"â?? v tem členu ZJN-2 naštetih â??"dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom tega zakona kot na primer:
a) ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja;
b) računovodske izkaze ali izvlečke iz računovodskih izkazov in poslovnih knjig z vsebino, kot jo naročnik določi v razpisni dokumentaciji, če jih zakonodaja države, v kateri je gospodarski subjekt registriran, zahteva;
c) različne oblike izpisov prometa ter, v kolikor je to primerno, prometa na področju javnega naročila za največ zadnja tri poslovna leta, upoštevajoč datum ustanovitve podjetja ali začetka poslovanja gospodarskega subjekta, če so informacije o tem prometu na voljo."â??
â??"(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren."
Podobno tudi prevod Direktive številka 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev v petem odstavku 47. člena določa: "Če gospodarski subjekt zaradi katerega koli razloga ne more predložiti spričeval, ki jih zahteva naročnik, lahko svoj ekonomski in finančni položaj dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren."

ZJN-2 v povezavi z izpostavljenim vlagateljevim očitkom prav tako določa:
"Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu." (tretji odstavek 41. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v povezavi z vsem doslej navedenim poudarja, da je naročnik praviloma avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, kar velja tudi za določanje pogojev. Iz besedne zveze "Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje"â?? je razvidno, da je določitev (postavitev) pogojev s strani naročnika fakultativna, vendar pa je naročnik po tem, ko je pogoje določil (postavil), obvezan ravnati v skladu s postavljenimi pogoji. Ko je naročnik pogoj določil (postavil), slednji namreč postane obvezen element oddaje posameznega javnega naročila, ki ga mora naročnik spoštovati, kandidati oziroma ponudniki pa ga morajo izpolniti v zahtevani vsebini (in obliki). Navedeno pomeni, da mora naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izločiti ponudbo vsakega od ponudnikov oziroma prijavo vsakega od kandidatov, ki v ponudbi oziroma prijavi ne dokaže svoje ekonomske in finančne sposobnosti.

Naročnik mora pri določanju (postavljanju) pogojev upoštevati določbe ZJN-2, zlasti pa splošna načela javnega naročanja. Temeljno načelo, ki ga mora naročnik upoštevati pri določanju (postavljanju) pogojev v razpisni dokumentaciji, je načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2). Načelo sorazmernosti določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročanja. Naročnik ob upoštevanju načela sorazmernosti določi tudi tako imenovano spodnjo mejo (vrednost) pogoja, ki omogoča udeležbo kandidatov oziroma ponudnikov v posameznem javnem naročilu, premisa pa je, da mora biti ta določena sorazmerno (ocenjeni) vrednosti javnega naročila. Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe ZJN-2, pa tudi v razpisni dokumentaciji, kar posledično izključuje morebitno (kasnejše) prilagajanje pogojev glede na posamezne prispele ponudbe oziroma prijave. Pogoji morajo biti vezani na sam predmet javnega naročila (torej jih je potrebno oblikovati glede na konkretne naročnikove potrebe in ob upoštevanju informacij o relevantnem trgu ponudnikov), ne pa na posameznega ponudnika oziroma kandidata. "Uveljavitev načela sorazmernosti bi lahko tako pomenila, da naročnik oblikuje pogoje na način, da nabor postavljenih pogojev pomeni pričakovano raven, ki jo mora doseči vsaka ponudba,"â?? â??"pri čemer pogoji"â?? â??"niso postavljeni prezahtevno, izključujoče ali omejevalno glede na potencialno konkurenco." ("ZAKON O JAVNEM NAROČANJU S KOMENTARJEM", izdal Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana, 2007, komentar avtorja Igorja šoltesa k 10. členu ZJN-2, prvi odstavek na strani 75).

V povezavi s tretjim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. "Dopustno je zahtevati izpolnjevanje le minimalnih pogojev, torej tistih, ki so nujno potrebni glede na vrsto, predmet, vrednost, stanje na trgu in druge značilnosti v zvezi z javnim naročilom, za izvedbo naročila"â?? â??"Samo minimalni potrebni pogoj velja za pravilno opredeljen pogoj. V nasprotnem primeru lahko pride do neupravičenega omejevanja konkurence"â?? ("ZAKON O JAVNEM NAROČANJU S KOMENTARJEM", izdal Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana, 2007, komentar avtorja Tadeja štularja k 41. členu ZJN-2, stran 195).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo poudarja, da sporni pogoj â??"ne določa samo finančno ampak tudi ekonomsko usposobljenost za izvedbo naročila, ki je za opravljanje bolnišnične dejavnosti v inštitutu z 227 bolnišničnimi posteljami in preko 500 zaposlenimi izjemno pomembno. Umazano perilo je potrebno odvažati vsak delovni dan od ponedeljka do sobote, v primeru več kot dveh zaporednih dela prostih dni pa je potrebno organizirati odvoz in dovoz perila na enega od teh dela prostih dni po predhodnem dogovoru. Poleg pranja in likanja perila je praktično vsak dan potrebno organizirati logistiko oddaje umazanega perila in prejema sveže opranega in zlikanega perila s posebnimi vozički, ki jih zagotovi izvajalec, in so ločeni za umazano in sveže oprano perilo, in logistiko prevoza in dostave perila, ki jo prav tako zagotovi izvajalec, vsak delovni dan od ponedeljka do sobote med 11. in 13. uro.", ter ponavlja in se dopolnjuje, ko zapiše, da â??"ne gre samo za finančno usposobljenost, ki bi jo, kot navajate v zahtevku za revizijo, pridobili z najetjem kredita, ampak tudi za ekonomsko usposobljenost"â?? Državna revizijska komisija poudarja, da vsekakor razume naročnika, ki želi pri opravljanju dejavnosti za predmet konkretnega javnega naročila pridobiti (ekonomsko) usposobljenega in zanesljivega izvajalca oziroma (izbranega) ponudnika, prav tako pa se strinja z naročnikom tudi v tem, da je to â??"v inštitutu z 227 bolnišničnimi posteljami in preko 500 zaposlenimi izjemno pomembno". Kljub temu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporni pogoj v obliki, v kateri je zapisan, ni povezan s predmetom javnega naročila, saj se veže na vse prihodke od prodaje v letu 2006. Navedeno pomeni, da bi ekonomsko sposobnost, ki jo utemeljeno zasleduje naročnik, v konkretnem primeru lahko izkazal tudi ponudnik, ki bi imel prihodke od prodaje v letu 2006 (večje kot je okvirna vrednost predmetnega naročila) dosežene v povsem drugih dejavnostih, kakor je odvoz, pranje, likanje in dostava perila, dejavnosti odvoza, pranja, likanja in dostave perila pa morebiti sploh še ni opravljal (in od nje ni imel nobenih prihodkov od prodaje v letu 2006). Glede na navedeno naročnik s pogojem, kot je določen (postavljen), ne bo mogel ugotavljati ekonomske usposobljenosti ponudnikov za konkretni predmet javnega naročila (zlasti glede organizacije in logistike izvajanja predmeta javnega naročila, ki ju poudarja tudi sam), saj pogoj v vsebini, kot je določen (postavljen), ni povezan s predmetom konkretnega javnega naročila, posledično pa vodi tudi v neupravičeno omejevanje konkurence in neupravičeno dajanje prednosti posameznim ponudnikom (oziroma vlagatelja postavlja v neenakopraven položaj). Pravila javnega naročanja namreč naročnika zavezujejo, da pogoje določi na način, ki med drugim zagotavlja tudi konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek naročniku, da ga â??"naročnik postavlja v neenakopraven položaj z ostalimi ponudniki, ker"â?? mu â??"nemogoča dokazovanje ekonomsko finančne sposobnosti z drugimi dokumenti, kot je omogočeno z sedmo točko 44. člena ZJN-2"â?? V povezavi s citiranim vlagateljevim očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen, saj se sedmi odstavek 44. člena ZJN-2 nanaša na dokaze, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev, ne pa na same pogoje. Sedmi odstavek 44. člena ZJN-2 namreč jasno določa: "(7) Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren." Iz navedenega odstavka torej izhaja, da lahko gospodarski subjekt ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom pod pogojem: 1) da zahtevanih dokazov ne more predložiti, 2) da obstaja kateri koli utemeljen razlog, zaradi katerega zahtevanih dokazov ne more predložiti, 3) da naročnik meni, da je (kateri koli drugi) dokument, s katerim gospodarski subjekt dokazuje ekonomsko in finančno sposobnost, primeren.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo jasno navaja â??"nas, naročnik, neupravičeno izloča, ker smo z poslovanjem aktivno začeli poslovati v letu 2006 in so naši prihodki od prodaje bili manjši od razpisane vrednosti." Ker sedmi odstavek 44. člena ZJN-2 določa, da lahko v primeru, če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, je glede na navedeno potrebno v konkretnem primeru zaključiti, da vlagatelj ne z zahtevanim dokazom oziroma dokumentom (â??"bilanco uspeha za leto 2006 in Izjavo o solventnosti poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, staro ne več kot 60 dni, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran.") ne s katerimkoli drugim dokazom oziroma dokumentom ne bi mogel izkazati izpolnjevanja pogoja "10.18. da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila.", saj sam izrecno zatrjuje, da â??"smo"â?? â??"aktivno začeli poslovati v letu 2006 in so naši prihodki od prodaje bili manjši od razpisane vrednosti."

Vlagateljevega očitka naročniku, da â??"naročnik pogoja pod točko 10.18., ni objavil v UR.L.RS, z katerim je kršil 44. člena ZJN-2, kateri v drugem stavku prve točke govori: Pogoje za priznanje sposobnosti je naročnik dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe tega zakona in nam v primeru vrnitvi zahtevka za revizijo kot neutemeljenega, povzročil nepotrebne stroške z plačilom razpisne dokumentacije.", Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ni obravnavala, saj je vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sporni pogoj ("10.18 da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila") ugodila in razveljavila naročnikovo razpisno dokumentacijo v točki "10.18 da ima prihodke od prodaje v letu 2006 večje, kot je okvirna vrednost tega naročila" poglavja "2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB". Poleg tega vlagatelj navedeni očitek navaja zgolj za primer, če njegovemu zahtevku za revizijo ne bi bilo ugodeno (zaključek napravljen na podlagi besedne zveze â??"in nam v primeru vrnitvi zahtevka za revizijo kot neutemeljenega, povzročil nepotrebne stroške z plačilom razpisne dokumentacije."), pri čemer je potrebno iz citiranega stavka a contrario napraviti zaključek, da vlagatelj sam izpostavlja, da mu v primeru, če bi bilo njegovemu zahtevku za revizijo ugodeno, škoda ne bi mogla nastati.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da â??"mu naročnik povrne stroške v višini 471,29 euro plačane takse za postopek javnega naročanja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.", prav tako pa iz zahtevka za revizijo na strani 4 izhaja "Stroškovnik:" "Taksa: 471,29 euro". Na podlagi navedenega in na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN Državna revizijska komisija vlagatelju priznava stroške plačane takse v višini 417,29 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 417,29 EUR in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne:
- glede višine zahtevane takse iz razloga, ker znaša taksa, ki jo je bil v skladu z ZRPJN dolžan in jo v predmetnem postopku revizije postopka javnega naročanja vlagatelj tudi je vplačal na račun ministrstva, pristojnega za finance, 417,29 EUR, kar nesporno izhaja iz "Plačilnega naloga BN 02" (z dne 18. maja 2007). Glede na navedeno je utemeljeno opozorilo naročnika, ki ga je podal v odločitvi o zahtevku za revizijo, da â??"ste"â?? â??"v stroškovniku navedli takso v višini 471,29 EUR, čeprav je iz priloženega izvoda plačilnega naloga BN 02 razvidno, da je bilo dne 18. 5. 2007 plačano le 417,29 EUR takse.",
- glede teka zakonitih zamudnih obresti â??"od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila", saj za upoštevanje takšnega predloga (pravne) podlage ni najti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05. julija 2007


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana
- Vera Kodrun, s. p., šIVILJSTVO VERA, Trg svobode 9, 3325 šoštanj
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana