018-191/2007 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Številka: 018-191/2007-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup zbiralnikov za ostre predmete po sklopih, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PRI-MA d.o.o., Igriška ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Goran Kanalec, štefanova 5/V, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.7.2007

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na merilo za izbor najugodnejše ponudbe (Obrazec 2: Dodatek k navodilom ponudnikom, točka 11).

2. Naročnik mora vlagatelju povrniti stroške, nastale v postopku revizije, v znesku 427 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.03.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup zbiralnikov za ostre predmete po sklopih, ter v Uradnem listu RS, št. 23/2007, z dne 16.03.2007, pod št. objave Ob-6933/07 objavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je dne 4.5.2007, še pred javnim odpiranjem ponudb, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj naročniku uvodoma očita kršitev načel javnega naročanja, in sicer načela enakopravnosti ponudnikov, sorazmernosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki, ter opozarja, da je razpisna dokumentacija oblikovana netransparentno in glede na zakonske obveznosti preohlapno. Vlagatelj namreč poudarja, da je predmet konkretnega javnega naročila ravnanje z odpadki iz zdravstva, kar je že samo po sebi regulirano tako z nacionalno kot z zakonodajo EU. Vlagatelj tudi opozarja, da predstavljajo odpadki iz zdravstva, ki se bodo zbirali v zbiralnikih, ki so predmet javnega naročila, nevarno blago, zaradi česar naj bi moral naročnik pri nakupu in uporabi slednjih spoštovati določila Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 66/2006, 112/2006), Zakona o prevozu nevarnega blaga (Ur.l. RS, št. 79/1999, 2/2004, 101/2005), Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah (Ur.l. RS, št. 47/2004), Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR) ter relevantnih Direktiv.
Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitev zgoraj navedenih predpisov, ker v razpisni dokumentaciji ni predvidel predložitve ustreznih standardov kot pogoja za sodelovanje na razpisu.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zgolj za 3., 4. in 5. sklop zahteval, da mora imeti zbiralnik za odpadek na površini nameščeno nalepko z navedbo klasifikacijske številke, ne pa tudi za 1. in 2. sklop, kot bi moral.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da ni natančno opredelil lastnosti zbiralnikov, saj ni podal določnega odgovora na vprašanje, ali morajo imeti zbiralniki za citostatike pokrov z lepilom, da se vodotesno zaprejo, niti ni odgovoril na vprašanje, kdo lepi etikete.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v odgovorih na vprašanja ponudnikov podal nasprotujoča si odgovora glede oblikovanja cene, in sicer naj bi navedel, da italijanskemu proizvajalcu ni potrebno zaračunavati DDV in lahko pusti v obrazcu 4 prazno, medtem ko je na drugem mestu naročnik odgovoril, da je merilo za izbor cena z DDV-jem.
Vlagatelj nadalje meni, da mu je naročnik nedoločno odgovoril na vprašanje v zvezi z zahtevanim volumnom zbiralnikov, ter da mu zato ni omogočeno pripraviti pravilne ponudbe.
Vlagatelj nazadnje naročniku očita še podnormiranost razpisa, zaradi česar naj ne bi bilo zadoščeno načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti ter povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 28.5.2007 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa zavrnil. Dne 4.6.2007 je vlagatelj na naročnika in na Državno revizijsko komisijo naslovil Sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 11.6.2007 izdala sklep, s katerim je zahtevi vlagatelja za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki jo je bilo potrebno šteti kot pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, kot je razvidna iz odločbe št. 01-50/9, z dne 28.5.2007. Državna revizijska komisija je naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 14.6.2007 ponovno izdal odločitev o zahtevku za revizijo, s katerim je le-tega v celoti zavrnil ter hkrati zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z domnevnimi naročnikovimi kršitvami temeljnih načel javnega naročanja. Pri tem je ugotovila, da je vlagatelj kršitev temeljnih načel utemeljeval zgolj z navedbami, da naj bi bila razpisna dokumentacija oblikovana netransparentno in preohlapno, saj naročnik v le-tej ni predvidel predložitve ustreznih standardov skladno s kogentnimi predpisi s področja ravnanja z nevarnimi odpadki, kar je predmet konkretnega javnega razpisa.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) temeljna načela opredeljuje v poglavju 1.3. Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2) od naročnika zahteva, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, pa mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih, pri čemer mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) morajo biti postopki javnega naročanja javni, ponudniki pa izbrani na pregleden način in po predpisanem postopku. Načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) pa od naročnika zahtevata predvsem, da v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, možnih ponudnikov zlasti ne sme omejevati z izbiro in izvedbo postopka, ki bi bil v nasprotju z ZJN-2, da mora pri izvajanju javnega naročanja ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence, hkrati mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, ter da ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagateljevih navedb ni mogoče subsumirati pod dejanske stanove kršitev temeljnih načel javnega naročanja, kot so citirani zgoraj, ravno tako kršitve navedenih načel niso razvidne iz same razpisne dokumentacije. Skladno z navedenim je bilo potrebno obravnavane vlagateljeve navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Glede presojanja skladnosti razpisne dokumentacije s predpisi s področja ravnanja z nevarnimi odpadki velja opozoriti, da je Državna revizijska komisija, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ki zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, pri čemer presoja le skladnost ravnanj naročnikov s predpisi o javnem naročanju. Zato je Državna revizijska komisija ugotavljala le, ali je naročnik po ZJN-2 zavezan od ponudnikov zahtevati predložitev ustreznih standardov, kot to navaja vlagatelj. Skladno s 37. členom ZJN-2 lahko naročnik med drugim oblikuje tehnične specifikacije bodisi s sklicevanjem na standarde bodisi v smislu navedbe storilnostnih ali funkcionalnih zahtev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v "Strokovnih zahtevah naročnika" razpisne dokumentacije kot strokovne kriterije za izbor zbiralnikov pri posameznih sklopih navedel: "Zabojniki za ostre predmete (za sklopa 1 in 2) oz. citostatike (sklop 3) oz. infektivne odpadke (sklopa 4 in 5) morajo biti namenjeni zbiranju ostrih predmetov (oz. citostatskih oz. infektivnih odpadkov), okolju prijazni in uničljivi. Namenjeni morajo biti enkratni uporabi. Ponudnik mora predložiti pisno izjavo dobavitelja in proizvajalca o namembnosti zbiralnika v slovenskem ali angleškem jeziku.", pri čemer je pri vsakem sklopu navedel še dodatne fizične lastnosti, ki naj bi jih zabojniki imeli. Iz navedenega gre razbrati, da je naročnik uporabil možnost oblikovanja tehničnih specifikacij z navajanjem storilnostnih oz. funkcionalnih zahtev, saj je opisal, kateri je končni cilj, ki ga želi s predmetom javnega naročila doseči, ter izrazil zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila in njegove specifične naloge oz. funkcije. Državna revizijska komisija spričo navedenega zaključuje, da je naročnik ravnal v skladu z ZJN-2, ko je med alternativno določenimi možnostmi oblikovanja tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila izbral opisani način (in ne navajanja zahtevanih standardov), zaradi česar gre tudi to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Kot naslednjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo, da naročnik za zbiralnike iz 1. in 2. sklopa ni zahteval nameščene nalepke z navedbo klasifikacijske številke, kot bi bil moral. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik med strokovnimi kriteriji za izbor zbiralnikov za 1. in 2. sklop navedel, da "mora zbiralnik imeti opozorilno nalepko v slovenskem jeziku (navodila v prilogi 1)", medtem ko je v prilogi 1 natančno podan opis opozorilne nalepke za infektivne odpadke. Ker je naročnik tisti, ki najbolje pozna svoje potrebe in je glede določanja predmeta javnega naročila avtonomen, je Državna revizijska komisija sledila njegovemu pojasnilu iz odločitve o zahtevku za revizijo, kjer navaja, da vsebina nalepke za sklop 1 in 2 ni sporna, ker se ostri predmeti uvrščajo med infektivne odpadke. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik, nasprotno kot to zatrjuje vlagatelj, za sklop 1 in 2 zahteval namestitev opozorilnih nalepk, katerih izgled je tudi natančno opisan v Prilogi 1 razpisne dokumentacije. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija obravnavano vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z vlagateljevimi očitki naročniku, da ni natančno opredelil lastnosti zbiralnikov, ker ni podal določnega odgovora na vprašanje, ali morajo imeti zbiralniki za citostatike pokrov z lepilom, da se vodotesno zaprejo, kdo lepi etikete, ter na vprašanje v zvezi z zahtevanim volumnom zbiralnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-ti neutemeljeni. Zahteve iz razpisne dokumentacije so namreč za vsak sklop posebej jasno in nedvoumno napisane (npr. da se mora zbiralnik neprepustno zapreti, brez možnosti ponovnega odpiranja, da mora biti primernega volumna, npr. od 1 l-2 l in od 4 l-6 l) in po mnenju Državne revizijske komisije ne onemogočajo priprave pravilne ponudbe.

Nazadnje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik v odgovorih na vprašanja ponudnikov podal nasprotujoča si odgovora glede oblikovanja cene, in sicer naj bi navedel, da italijanskemu proizvajalcu ni potrebno zaračunavati DDV in lahko pusti v obrazcu 4 prazno, medtem ko je na drugem mestu naročnik odgovoril, da je merilo za izbor cena z DDV-jem. Iz odgovorov naročnika na vprašanja ponudnikov (dopis št. 01-50/3-07, z dne 12.4.2007 in dopis št. 01-50/5-07, z dne 23.4.2007) je razvidno, da je naročnik na vprašanje: "Če smo italijanski proizvajalec, mislimo, da nam ni potrebno zaračunavati DDV" Ali pustimo prazno v obrazcu št. 4 - prosim za potrditev." odgovoril z "Da.", medtem ko je na vprašanje drugega ponudnika: "Merilo za izbor je cena. Sprašujemo katera, z DDV-jem ali brez"" odgovoril: "Z DDV-jem.". Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (Obrazec 2: Dodatek k navodilom ponudnikom), je naročnik kot edino merilo določil: cena (najugodnejša končna ponudbena vrednost) - 100%. Vendar pa velja ob tem opozoriti, da postanejo dodatne informacije, ki jih naročnik posreduje ponudnikom v zvezi z razpisno dokumentacijo, del le-te. Naročnik je torej z zgoraj citiranima odgovoroma na vprašanji ponudnikov v zvezi z oblikovanjem cene (brez ali z DDV) vnesel dvom v razpisno dokumentacijo in ustvaril nejasnost glede (edinega) merila za izbor najugodnejše ponudbe, zaradi česar v postopku oddaje javnega naročila ne more pridobiti primerljivih ponudb. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva navedba s tem v zvezi utemeljena, zaradi česar je potrebno razpisno dokumentacijo razveljaviti v delu, ki se nanaša na merilo za izbor najugodnejše ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povračilo stroškov, in sicer: znesek plačane takse v višini 417,29 â??, stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov, 20% DDV, stroške sestave sporočila o nadaljevanju postopka revizije v višini 50 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški (dokument z dne 1.6.2007), stroške sestave ponovnega sporočila o nadaljevanju postopka revizije v višini 50 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški (dokument z dne 4.6.2007), ter stroške sestave sporočila o nadaljevanju postopka revizije v višini 50 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški (dokument z dne 20.6.2007).

Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel z vidika revizijskega predloga le delno, z vidika utemeljenosti navedb pa le z enim od petih sklopov navedb v zahtevku za revizijo, zato mu gre glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku, skladno z 22. členom ZRPJN in drugim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, priznati le sorazmerni del potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v višini plačane takse, 3000 odvetniških točk z DDV (1652,40â??) skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. št. 67/03), 100 odvetniških točk (45,90â??) skladno s tarifo št. 19 Odvetniške tarife, ter pripadajoče materialne stroške (19,28â??) skladno s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife. Glede na vlagateljev delni uspeh v predmetnem revizijskem postopku (tako z vidika revizijskega predloga kot revizijskih navedb), ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na eno petino vsote potrebnih stroškov, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške v višini 427 â??, vlagateljevo višjo stroškovno zahtevo pa zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 6.7.2007


Predsednica senata:

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnik Goran Kanalec, štefanova 5/V, Ljubljana
- Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana