018-178/2007 Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-178/07-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Nataši Jeršič in ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sistem pristopne kontrole in registracije delovnega časa na Ministrstvu za javno upravo", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Četrta pot, d.o.o., Planina 3, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.07.2007

ODLOČILA

Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je z dopisom z dne 11.04.2007 k oddaji ponudbe za predmetno javno naročilo po postopku zbiranja ponudb, z oznako MJU 83/07, povabil tri potencialne ponudnike, med njimi tudi vlagatelja.

Z dopisom, z dne 24.04.2007, je naročnik vse sodelujoče obvestil, da je v predmetnem postopku v skladu z Navodilom o oddaji javnih naročil male vrednosti odločil, da javno naročilo odda ponudniku Jantar, elektronski sistemi d.o.o., Kranjska cesta 24, Naklo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 10.05.2007 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. MJU 83/07 in opozorilo naročniku na odločitev o oddaji javnega naročila št. MJU 83/07.

Po prejemu dodatne obrazložitve je vlagatelj dne 24.05.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v predmetnem postopku kršil določbe 9., 41., 42. in 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2), kakor tudi 74. člen Ustave Republike Slovenije in določbe Zakona o zasebnem varovanju (Zakon o zasebnem varovanju, Uradni list RS, št. 26/03; v nadaljevanju ZZasV). Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvedbo predmetnega naročila, saj ne poseduje licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov oziroma ni vpisan v register imetnikov licenc zasebnega varovanja. Kot navaja vlagatelj, je naročnik z javnim naročilom zahteval izvedbo sistema pristopne kontrole in registracije delovnega časa. Pristopna kontrola pa je skladno z določbo 2. točko 2. člena ZZasV vrsta varnostnega sistema, za katero je kot eno izmed oblik opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja predpisano, da mora gospodarski subjekt, ki želi izvajati varnostne sisteme in s tem tudi pristopne kontrole, predhodno pridobiti licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov oziroma mora biti vpisan v register imetnikov licenc zasebnega varovanja pri izdajatelju, Ministrstvu za notranje zadeve. Naročnik naj bi s tem, ko je izbral ponudbo ponudnika, ki te licence nima in tako ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvedbo naročila, kršil določbe 41. in 43. člena ZJN-2, saj pred oddajo javnega naročila ni preveril sposobnosti gospodarskega subjekta za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj nadalje meni, da bi moral naročnik glede na predmet javnega naročila, ki ga lahko izvede le gospodarski subjekt s tovrstno licenco, takšno dokazilo o zahtevani licenci pogojevati že v razpisni dokumentaciji. Naročnik naj bi z izbiro ponudnika, ki nima licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov, ravnal diskriminatorno in kršil temeljno načelo javnega naročanja enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).
Izhajajoč iz vsega navedenega vlagatelj še sumi, da je med naročnikom in izbranim ponudnikom neformalni sporazum v smislu določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Glede na vse navedeno vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni svojo odločitev tako, da izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika oz. da izvede postopek oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-2.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 05.06.2007, in sicer tako, da je le-tega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve razpisne dokumentacije, glede katerih bi moral naročnika opozoriti že pred rokom za predložitev ponudb. Vlagatelju je bilo namreč znano, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil pogoja o pridobljeni licenci za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov in bi moral (v kolikor je smatral, da je navedena licenca potrebna), o tem opozoriti naročnika, ko je prejel povabilo k predložitvi ponudbe. Naročnik še navaja, da pristopna kontrola, kot je naročnik poimenoval predmet naročila, ni pristopna kontrola v smislu drugega odstavka 2. člena ZZasV in tudi ne predstavlja zasebnega varovanja iz prvega odstavka istega člena ZZasV, saj v predmetnem naročilu ne gre za zasebno varovanje, ampak samo za registracijo o prihodu in odhodu zaposlenih in vodenju evidence teh registracij, torej za nakup programskega sistema. Tudi glede navedb o diskriminaciji med ponudniki naročnik odgovarja, da je vsem posredoval enako razpisno dokumentacijo, določil enake pogoje in merilo za pridobitev naročila in določil enak rok za predložitev ponudb, zato ne more slediti njegovim navedbam, da je med ponudniki ustvarjal kakršne koli razlike ali diskriminacijo.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, z dne 8.6.2007, je naročnik zahtevek za revizijo skupaj s predmetno dokumentacijo, katero je po pozivu Državne revizijske komisije dopolnil dne 2.7.2007, le-tej odstopil v reševanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj nima licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov, naročnik pa je s tem, ko je njegovo ponudbo izbral, ne da bi pred oddajo javnega naročila preveril sposobnost gospodarskega subjekta za izvedbo javnega naročila, kršil določbe 41. in 43. člena ZJN-2 kot tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Vlagatelj še dodaja, da bi moral naročnik glede na predmet javnega naročila, ki ga lahko izvede le gospodarski subjekt s licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov, takšno dokazilo pogojevati že v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je uvodoma preverila vlagateljeve navedbe o tem, da bi moral naročnik licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov kot dokazilo vključiti že v razpisno dokumentacijo, in pri tem ugotovila, da so (kot je to ugotovil že naročnik) z vidika šestega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. V predmetnem revizijskem postopku je bil namreč zahtevek za revizijo vložen po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, vlagatelj pa v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN po preteku tega roka ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V obravnavanem primeru je bilo vlagatelju dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da morajo ponudniki izpolnjevati pogoj glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti in v ta namen priložiti licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov kot dokazilo, znano že od dne prejema Povabila k oddaji ponudb. Prav tako je vlagatelju že ves čas postopka znan predmet obravnavanega javnega naročila skupaj z zahtevami naročnika, ki zadevajo izvedbo naročila. Vendar pa vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pred rokom, določenim za predložitev ponudb, ko bi revizijska presoja teh očitanih kršitev lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Po roku za predložitev ponudb namreč razpisna dokumentacija postane aksiom, zaradi česar vlagatelj ne more uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije oziroma na posamezne zahteve ali njihovo odsotnost v razpisni dokumentaciji, čeprav bi po vlagateljevem mnenju morale biti take zahteve v razpisni dokumentaciji podane. Ker pa je vlagatelj svoje očitke, povezane z vsebino razpisne dokumentacije izrazil šele v zahtevku za revizijo z dne 24.05.2007, vloženem po prejemu naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN vložene formalno prepozno, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je lahko Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o tem, da bi moral naročnik pred oddajo predmetnega javnega naročila preveriti sposobnost izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila v zvezi z opravljanjem poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2) in šele nato oddati javno naročilo (41. člen ZJN-2), lahko preverila le na osnovi zahtev, ki so zapisane v razpisni dokumentaciji. Namreč, naročnik lahko (ne)primernost ponudb ugotavlja le glede pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik je v Povabilu k oddaji ponudb med pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati pri konkretnem javnem naročilu, uvrstil sledeči pogoj: "Rok plačila je 30. dan po opravljeni storitvi/dobavi blaga in prejemu pravilno izstavljenega računa. Podpis pogodbe v 3 dneh po prejemu od MJU. Podizvajalci niso dovoljeni. Skladno s Specifikacija MJU 83/07." V Specifikaciji za sistem pristopne kontrole in registracijo delovnega časa na Ministrstvu za javno upravo je naročnik opredelil predmet naročila, kratek opis trenutnega stanja ter infrastrukturne, aplikativne in strojne zahteve za dobavljeni sistem za pristopno kontrolo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni predvidel predložitve licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov kot dokaz preverjanja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti. Tako je na podlagi zahtev razpisne dokumentacije in ne glede na določbo 41. člena ZJN-2, ki v prvem odstavku določa: "Naročnik mora javno naročilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu ZJN-2â??potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena ZJN-2 in na nediskriminacijske pogoje in merila iz tretjega odstavka tega člena.", potrebno izpostaviti, da naročnik izpolnjevanja pogoja glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2) v razpisni dokumentaciji ni zahteval, zato ga tudi ni bil dolžan preverjati. Pri tem Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da se v vsebinsko presojo domnevnih naročnikovih kršitev (glede neopredelitve pogoja iz 43. člena ZJN-2 v razpisni dokumentaciji) ni spuščala, saj so vlagateljeve navedbe glede le-teh, kot že zgoraj ugotovljeno, prepozne.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni bil dolžan preveriti, ali izbrani ponudnik poseduje licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov, saj naročnik izpolnjevanje tega pogoja ni predvidel v razpisni dokumentaciji.

V zvezi z vlagateljevim sumom, da med izbranim ponudnikom in naročnikom v danem primeru obstaja neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list Republike Slovenije, številka 56/1999 in 37/2004; v nadaljnjem besedilu: ZPOmK), gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil ZPOmK, saj je za nadzor nad uporabo njegovih določb v skladu s 15., 17. in 18. členom pristojen Urad za varstvo konkurence.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.07.2007

mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Četrta pot, d.o.o., Planina 3, Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
- Jantar, elektronski sistemi d.o.o., Kranjska cesta 24, Naklo
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana