018-185/2007 Mestna občina Ptuj

Številka: 018-185/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izdelavo strategije in orodij komuniciranja z javnostjo za potrebe projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja-I. faza", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložili družbi DIALOG - SI.NET d.o.o, Slovenska cesta 54, Ljubljana in PR-SI.NET d.o.o., Proletarska cesta 2, Ljubljana, ki ju obe po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna odvetnikov Martina Breganta, Petra Volgemuta, Zorana Hajtnika in Primoža Brišnika, Slovenska cesta 24, Mengeš (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.06.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 09.05.2007 se v delu, ki se nanaša na naročnikovo zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne (točka I., II., III. in IV. zahtevka za revizijo), zavrne kot neutemeljen.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.


2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 1/2007 dne 05.01.2007, pod št. objave Ob-37387/06.

Naročnik je dne 30.03.2007 sprejel Obvestilo o oddaji naročila, na podlagi katerega je oddal predmetno javno naročilo družbi ALTIUS d.o.o., Čučkova ulica 5, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 09.05.2007 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila in predlaga celotno razveljavitev predmetnega postopka. Vlagatelj v zahtevku najprej ugovarja naročnikovi odločitvi o izločitvi ponudbe vlagatelja. V zvezi s prilogo E.6: Finančni podatki vlagatelj navaja, da je bil v razpisni dokumentaciji na voljo le en obrazec E.6, ki se ga ni smelo kopirati oziroma ni bilo jasnega in nedvoumnega navodila, da se ga lahko kopira, ter da je bilo potrebno ta obrazec izpolniti tako, da so bili v njem zajeti podatki vseh ponudnikov oziroma konzorciju in da so ga morali podpisati vsi ponudniki. Tako je vlagatelj izpolnil obrazec tako, da je seštel finančne podatke obeh ponudnikov, ki sta predstavljala skupino ponudnikov oziroma konzorcij. Obrazec pa je podpisala oseba, pristojna za zastopanje obeh ponudnikov. Vlagatelj še poudarja, da nejasnih in nepopolnih navodil ni mogoče šteti v breme ponudnikov. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je glede na odgovore naročnika v Dopolnilnem dokumentu št. 1 ter Dopolnilnem dokumentu št. 2 pripravil idejno zasnovo komunikacijskega načrta na ravni opisa in ne tudi grafično, kakor to nezakonito zahteva naročnik. Po mnenju vlagatelja je v strokovni terminologiji in praksi nedvoumno, kaj je idejna zasnova, in sicer je vsebinski opis, kako bodo nekatere rešitve izgledale, ne pa oblikovalski predlogi. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je bila razpisna dokumentacija na razpolago izključno v tiskani verziji, kar naj bi bilo v nasprotju s sodobnim upravljanjem poslovanja in dokumentov, zaradi česar ni bila dopuščena možnost priprave urejene, računalniško obdelane prijave, ampak je bila celotna zadeva reducirana na ne/dopustnost kopiranja posameznih obrazcev. Vlagatelj nadalje meni, da naročnikova dodatna obrazložitev o oddaji javnega naročila v ničemer ne predstavlja dodatne obrazložitve, temveč zgolj ponavlja ugotovitve, ki so že bile navedene v obvestilu o oddaji naročila. Zaradi navedenega odločitve naročnika ni mogoče preizkusiti in so s tem kršene pravice vlagatelja. Vlagatelju naj bi bilo na vpogledu v dokumentacijo dne 13.04.2007 tudi onemogočeno fotokopiranje listin iz razpisne dokumentacije, s čimer naj bi mu bila onemogočena priprava na podajo strokovne in tehtne zahteve za revizijo. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Le-ta naj bi se po vedenju vlagatelja prvenstveno ukvarjal z upravljanjem nepremičnin in z dejavnostmi, ki nimajo nikakršne vsebinske povezave s predmetom javnega naročila. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne pozna predmeta javnega naročila, nima kadrov in potrebne infrastrukture, za svoje kreacije in zasnove odmerja nesorazmerno visoke zneske, ki so proti pravilom stroke, za samo implementacijo komunikacijskih orodij pa tako ostane bistveno manj sredstev. Poleg navedenega vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh obveznih pogojev za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer v smeri izvedbe komunikacijskih strategij ter primernosti vodje projekta. Reference izbranega ponudnika so obrtniške reference in se nanašajo na manj zahtevna marketinška opravila in so iz manjših neuveljavljenih podjetij. Referenčna potrdila okoljskega komuniciranja so izključno s strani le enega naročnika iz istega mesta kot naročnik v predmetnem postopku, pri čemer enako referenčno potrdilo prilaga za različna leta, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da izbrani ponudnik nima nobene širine in izkušenj. Vlagatelj še dodaja, da navedena referenčna potrdila predstavljajo zgolj kratkoročne, celo samo enodnevne komunikacijske aktivnosti, medtem ko gre pri obravnavanem naročilu za kontinuirano dolgoročno projektno storitev integralnega komuniciranja. Med referencami pa se pojavlja tudi projekt, ki ni zaživel. Vodja projekta izbranega ponudnika pa navaja reference, ki nimajo povezave z delom izbranega ponudnika, ampak se nanašajo na manj zahtevna in s konkretnim predmetom naročila nepovezana delovna mesta, s čimer niso izpolnjeni razpisni pogoji. Vlagatelj še navaja, da na referenčnih potrdilih ni nikjer navedeno ime in priimek odgovorne osebe, temveč zgolj podpis, iz katerega ni mogoče razbrati, za katero osebo gre. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da navedenih potrdil ni moč šteti za verodostojna. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ima izbrani ponudnik v podatkih izkaza poslovnega izida za leto 2003 na 3. strani (oziroma 32. strani prijave) lastnoročno popravljen podatek v kontu 89, zaradi česar navedeni izkaz ni verodostojen.

Naročnik je dne 06.06.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik podaja stališče do navedb vlagatelja glede nepravilnosti njegove ponudbe. V razpisni dokumentaciji, točki 7. Navodil ponudnikom, podtočka 6, je bilo jasno zapisano, da mora v primeru skupine ponudnikov/konzorcija obrazec E.6 izpolniti in podpisati vsak ponudnik zase, tako da razpisna dokumentacija ne pušča dvomov glede te zahteve. Nadalje, vlagatelj bi moral skladno s Prilogo E.13 in Dopolnilnim dokumentom št. 1 in št. 2 grafične rešitve, ki so del kreativne rešitve, predložiti za letak, brošuro, zloženko, obvestilne table (jumbo) na vpadnicah in spletno stran. Navedbe vlagatelja o nejasnosti zahteve so po mnenju naročnika zavajajoče. V Dopolnilnem dokumentu št. 1 z dne 26.01.2007 je naročnik v drugem delu odgovora na vprašanje V7 (ki ga vlagatelj ne povzema v zahtevku za revizijo) natančno zapisal, da je potrebno grafične rešitve, ki so del kreativne rešitve, predložiti za letak, brošuro, zloženko, obvestilne table (jumbo) na vpadnicah in spletno stran. V ponudbi pa ni potrebno priložiti predloga scenarija za promocijski spot in video film. V Dopolnilnem dokumentu št. 2 z dne 02.02.2007 pa je naročnik pojasnil, da se grafična rešitev kot del kreativne rešitve (za letak, brošuro in zloženko, ne pa tudi za druga orodja, za katera mora ponudnik pripraviti grafične rešitve, ki so bila določena v Dopolnilnem dokumentu št. 1) pripravi le za naslovnico in tipično notranjo stran. Vlagatelj kljub jasnim navodilom naročnika ni predložil nikakršnih grafičnih rešitev. Navedbe vlagatelja glede razpisne dokumentacije v tiskani obliki so po mnenju naročnika neosnovane, saj ni zakonskih podlag, ki bi določale, da morajo biti razpisne dokumentacije na voljo tudi v elektronski obliki. V zvezi z možnostjo fotokopiranja ponudbene dokumentacije naročnik navaja, da je ravnal skladno z mnenjem Ministrstva za finance z dne 25.04.2007, v katerem je navedeno, da fotokopiranje ni dopuščeno. Naročnik za sporne reference izbranega ponudnika navaja, da je komisija ugotovila, da reference ustrezajo v razpisni dokumentaciji postavljenim pogojem. Naročnik še dodaja, da je imel vlagatelj med pripravo ponudbe dovolj časa za pridobitev pojasnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.06.2007, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodatno predlaga Državni revizijski komisiji, da na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN pridobi pogodbe, na podlagi katerih je izbrani ponudnik podal svoja referenčna potrdila. Zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo ter na podlagi 24. člena ZRPJN uvedbo pomirjevalnega postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.06.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18.06.2007, skladno s 17. členom ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik v dopisu skladno z 11. členom ZRPJN Državni revizijski komisiji tudi podaja predlog za nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila, to je, podpis pogodbe z izbranim ponudnikom. Predlog utemeljuje z dejstvom, da se predmetno javno naročilo v višini 65% vrednosti investicije financira iz sredstev Kohezijskega sklada, skladno z Odločbo Komisije ES, št. 2005 SI 16C PE 003 z dne 19.12.2005. Po pravilih Kohezijskega sklada mora biti uvedba v delo oziroma začetek del izveden v roku 24 mesecev po izdaji odločbe, skladno z 2. odstavkom 2. člena odločbe pa izpolnjujejo pogoje za pomoč izdatki, ki se nanašajo na projekt do 31.12.2010. Zaradi kompleksnosti postopka finančnih transferjev mora nadzorni inženir izvajalcu pogodbenih del potrdilo o končnem plačilu izdati vsaj do 15.10.2010. Kolikor uvedba v delo oziroma začetek del ne bosta izvedena pravočasno ter predmetna dela in poskusno obratovanje ne bo izvedeno, bosta naročnik in RS izgubila pravico do koriščenja sredstev Kohezijskega sklada. Izguba evropskih virov financiranja pa ogroža javni interes, saj pomeni neizpolnitev obveznosti odškodovanje, saj RS izgubi 19.755.880 EUR. Posledično je s tem resno ogroženo sofinanciranje projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - Faza II, v višini 14.098.000 EUR, ki je nadaljevanje I. faze. Naročnik interes za izvedbo postopka utemeljuje tudi v rešitvi težav z onesnaževanjem podzemne vode in odpravo kakovostnih in količinskih pomanjkljivosti v sistemu oskrbe s pitno vodo na Ptujskem polju.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določili 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

1.
Državna revizijska komisija je najprej presodila, ali je v obravnavanem primeru podana njena pristojnost odločanja, saj vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 11.06.2007 predlaga uvedbo pomirjevalnega postopka na podlagi 24. člena ZRPJN.

Določba 1. odstavka 24. člena ZRPJN v zvezi s tem določa, da sme vsaka oseba, ki želi dobiti ali je želela dobiti določeno javno naročilo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju in meni, da je bila ali bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve prava, ki ureja oddajo javnih naročil ali drugih predpisov v zvezi s pridobitvijo naročila, pred vložitvijo zahtevka za revizijo ali istočasno z vložitvijo zahtevka za revizijo predlagati uvedbo pomirjevalnega postopka.

Iz omenjene določbe izhaja, da je pomirjevalni postopek predviden le za spore v zvezi z javnim naročilom iz vodnega, energetskega, transportnega in telekomunikacijskega področja. Državna revizijska komisija v obravnavanem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da ne moremo govoriti o javnem naročilu na tovrstnih področjih. Določba 1. odstavka 103. člena Zakona o javnih naročilih (UR. l. RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju ZJN-1) sicer določa, da so naročniki na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju osebe, ki opravljajo dejavnost na enem izmed v zakonu naštetih področij, kot je oskrbovanje ali delovanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom, ali distribucijo pitne vode, elektrike, plina in toplote ali dobava pitne vode, elektrike, plina ali toplote do takšnih omrežij. Pri tem določba 2. odstavka 107. člena ZJN-1 med javna naročila na vodnem področju še dodatno uvršča tudi vsa tista naročila, ki so v zvezi z ravnanjem z odpadnimi vodami ali njihovim čiščenjem, pri čemer se omenjena infrastrukturna javna naročila nanašajo tako na nabavo blaga, kot izvajanje storitev in gradenj, kot je npr. gradnja sistemov za ravnanje z odpadnimi vodami (Aleksij Mužina, Tomaž Vesel: Zakon o javnih naročilih, Primath, 2004, str. 788). Vendar pa je omenjene določbe členov mogoče uporabiti le v primeru, ko naročnik opravlja dejavnost na vodnem področju, ki je predmet javnega naročila. Če naročnik vodi zgolj postopek oddaje javnega naročila (tako kot to v obravnavanem primeru vodi Mestna občina Ptuj), predmet katerega se nato prenese v izvajanje drugi pravni osebi (v obravnavanem primeru za naročnika izvaja komunalno dejavnost Komunalno podjetje Ptuj d.o.o.), se za takšnega naročnika v postopku oddaje javnega naročila ne morejo uporabljati določbe iz infrastrukturnega področja (Advocate General Mischo v zadevi C-513/99 Evropskega sodišča ES; 44-49 odstavek; Aleksij Mužina, Tomaž Vesel: Zakon o javnih naročilih, Primath, 2004, str. 771), marveč pravila klasičnega javnega naročanja.

Poleg navedenega je potrebno še ugotoviti, da je vlagatelj prepozno predlagal uvedbo pomirjevalnega postopka, saj lahko skladno s 1. odstavkom 24. člena ZRPJN tak predlog poda pred vložitvijo zahtevka za revizijo ali istočasno z vložitvijo zahtevka za revizijo. V konkretnem primeru pa je vlagatelj predlog podal šele z obvestilom o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da niso podani pogoji za uvedbo pomirjevalnega postopka po 24. členu ZRPJN, zato je podana njena pristojnost za odločanje v predmetnem revizijskem postopku.

2.
Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, in interes naročnika, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila čimprej nadaljuje, vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo, ni pa odločala o naročnikovem predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

3.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku napačno odločitev o izločitvi ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije.

Iz Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 30.03.2007 in Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 20.04.2007 izhaja, da je naročnik zavrnil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, in sicer, ker ni predložil priloge E.6 Finančni podatki za drugega ponudnika PR-SI.NET d.o.o. v skupini ponudnikov/konzorciju, in ker ni predložil grafične rešitve za letak, brošuro, obvestilne table (jumbo) na vpadnicah in spletno stran, ki so del kreativne rešitve skladno s točko 24. tabele Pravilnost sestave ponudbe in izpolnjevanje pogojev ponudnikov k obrazcu Idejna zasnova komunikacijskega načrta.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" opredeljena kot "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Podobno je (skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo - Uradni list RS, št. 33/04), ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

"Pogoj" je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku.

3.a
Naročnik je v točki 7.2 Navodil ponudnikom, podtočki 6, navedel, da mora ponudba vsebovati Prilogo E.6: Finančni podatki s priloženimi obveznimi dokazili, ki jih izpolni in podpiše ponudnik. Nadalje je navedel, da v primeru skupine ponudnikov/konzorcija prilogo izpolni in podpiše vsak ponudnik zase. Prilogi so priložena obvezna dokazila (za ponudnika oziroma v primeru skupine ponudnikov/konzorcija za vse ponudnike v skupini).

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno dejstvo, ki ga ugotavlja tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, da je vlagatelj oddal ponudbo v skupini s partnerjem PR-SI.NET d.o.o., Proletarska 2, Ljubljana, in da je predložil eno Prilogo E.6 Finančni podatki.

Vlagatelj utemeljuje predložitev zgolj ene Priloge E.6 Finančni podatki z dejstvom, da je bil v sklopu razpisne dokumentacije na voljo le en obrazec E.6, pri tem pa iz navodil ponudnikom ni izhajalo, da se predmetni obrazec lahko kopira, kakor je bilo to navedeno npr. za obrazec E.7 in je tako v tem delu razpisna dokumentacija nejasna. Vlagatelj je izpolnil en obrazec, in sicer tako da je seštel finančne podatke obeh ponudnikov, obrazec pa je podpisala oseba, pristojna za zastopanje obeh ponudnikov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve navedbe niso utemeljene, saj razpisna dokumentacija v tem delu jasno in nedvoumno določa, da v primeru skupine ponudnikov/konzorcija prilogo E.6 Finančni podatki izpolni in podpiše vsak ponudnik zase. Samo tako je lahko naročnik razbral prihodke za vsakega ponudnika posebej, medtem ko je vlagatelj prihodke obeh partnerjev (povsem samovoljno) seštel.

Kolikor vlagatelju ni bilo jasno, ali sme obrazec kopirati in izpolniti za drugega partnerja v skupini ponudnikov, bi lahko zaprosil naročnika za pojasnilo tekom roka za predložitev ponudb. Sicer pa razpisna dokumentacija na nobenem mestu ni prepovedala kopiranja obrazca E.6. Da je vlagatelj očitno prav razumel razpisno dokumentacijo, je mogoče ugotoviti tudi iz dejstva, da je priložil dve Prilogi E.5: Dokazila o izpolnjevanju pogojev glede pravnega statusa, posebej za vlagatelja in posebej za partnerja, kljub temu, da tudi v tem delu razpisna dokumentacija ne navaja, da se obrazec lahko kopira.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da ponudba vlagatelja v tem delu ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

3.b
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila, ali je vlagateljeva ponudba izpolnila zahteve razpisne dokumentacije iz Priloge E.13: Idejna zasnova komunikacijskega načrta.

Naročnik je v točki 7.2 Navodil ponudnikom, podtočki 11. Priloga E.13: Organizacija in metodologija določil, da ponudnik prilogi priloži med drugim tudi Idejno zasnovo komunikacijskega načrta. V Prilogi E.13 je naročnik v točki 2. navedel, da morajo kreativne rešitve zajemati celostno grafično podobo in idejno zasnovo vseh aktivnosti, ki so navedene v obsegu dela. Naročnik je v Dopolnilnem dokumentu št. 1 k razpisni dokumentaciji z dne 26.01.2007 v odgovoru O7. podal dodatno pojasnilo, da je grafične rešitve, ki so del kreativne rešitve, potrebno pripraviti za letak, brošuro, zloženko, obvestilne table (jumbo) na vpadnicah in spletno stran. V Dopolnilnem dokumentu št. 2 z dne 02.02.2007 pa je naročnik navedel, da lahko ponudnik grafično rešitev (letak, brošura in zloženka) kot del kreativne rešitve pripravi le za naslovnico in tipično notranjo stran ter, da se grafična rešitev pripravi na ravni idejne grafične zasnove.

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno dejstvo, da je vlagatelj predložil Idejno zasnovo komunikacijskega načrta (Priloga E.13), vendar le na ravni opisa s priloženim dokumentom "Strategija in orodja komuniciranja z javnostmi za potrebe projekta Cev". Vlagatelj pa ni predložil grafičnih rešitev za letak, brošuro, zloženko, obvestilne table (jumbo) na vpadnicah in spletno stran, kakor je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji (Dopolnilni dokument št. 1 in št. 2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba vlagatelja tudi v tem delu nepravilna, saj ne izpolnjuje zahteve po predložitvi grafičnih rešitev iz razpisne dokumentacije. Neutemeljene so navedbe vlagatelja, da iz razpisne dokumentacije nedvoumno izhaja, da ponudnik pripravi zgolj idejne zasnove ter kaj pomeni v strokovni terminologiji izraz "idejna zasnova", saj za takšno navajanje ni podlag v razpisni dokumentaciji. Da je bila zahteva naročnika povsem jasna, izhaja tudi iz dejstva, da sta obe drugi ponudbi vsebovali grafične rešitve skladno z zahtevami naročnika.

V tem delu zahtevka za revizijo je tudi brezpredmetna trditev vlagatelja, da je bila razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo izključno in samo v tiskani verziji, saj ZJN-1 nikjer ne določa, v kakšni obliki mora biti razpisna dokumentacija. ZJN-1 v 24. členu zgolj določa, da se razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen, iz česar izhaja, da je razpisna dokumentacija lahko tako v pisni kot v elektronski obliki, ni pa zahteve, da bi morala biti razpisna dokumentacija vedno v elektronski obliki, kakor napačno zatrjuje vlagatelj.

3.c
Državna revizijska komisija ugotavlja neutemeljenost zahtevka za revizijo tudi v delu, ki se nanaša na izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 20.04.2007 in prepoved fotokopiranja iz ponudbene dokumentacije.

Obvezne sestavine dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila so navedene v določbi 2. odstavka 78. člena ZJN-1, katere so: razlogi za zavrnitev ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Državna revizijska komisija po vpogledu v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila z dne 20.04.2007 ugotavlja, da le-ta vsebuje obe zahtevani sestavini po določbi 2. odstavka 78. člena ZJN-1, zato vlagateljeve navedbe v tem delu niso utemeljene.

V zvezi z delom zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitev naročnika zaradi nemožnosti fotokopiranja listin iz ponudbene dokumentacije na vpogledu dne 13.04.2007, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 ne vsebuje podlage za fotokopiranje listin iz ponudbene dokumentacije, sicer pa je vlagatelju bila dana možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacijo in mu tako ni bila onemogočena priprava strokovne in tehtne zahteve za revizijo, kakor zatrjuje vlagatelj.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel dokazati, da naj bi bila naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot nepravilne, napačna oziroma v nasprotju s predpisi o javnih naročilih.

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega navedenega o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na neutemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prvega odstavka 1. točke izreka tega sklepa.
4.
Kar zadeva vlagateljeve očitke v nadaljevanju zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se izkazali za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda, zaradi česar mu v preostalem delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle treba ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih naročniku v preostalem delu zahtevka za revizijo očita vlagatelj, dejansko izključena. Kot je ugotovil že naročnik v fazi formalnega pregleda vsebine vlagateljeve ponudbe, le-te zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot "pravilne ponudbe" v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar jo je v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 treba zavrniti. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Vlagatelj bi se namreč lahko potegoval za oddajo istega (identičnega) predmeta javnega naročila le v primeru, če bi (hipotetičnost, eventualnost) naročnik razpisal isti (identičen) predmet, vendar bi ne glede na prej navedeno naročnik moral razpisati nov postopek oddaje javnega naročila. Tako kot ponovljeni odprti postopek tako bi tudi morebitni postopek s pogajanji (npr. zadevi št. 018-254/2004, 018-440/2006) ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev iz 20. člena ZJN-1 v takšnem primeru predstavljal nov postopek oddaje javnega naročila in ne nadaljevanje (tega, obstoječega, izpodbijanega) postopka oddaje javnega naročila, ki bi se moral končati z zavrnitvijo vseh ponudb kot nepravilnih, na kar meri tudi (vlagateljev) zahtevek za revizijo v trenutku, ko se v postopku revizije zatrjevanje neutemeljenosti zavrnitve vlagateljeve ponudbe kot nepravilne izkaže kot neutemeljeno. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki je bila zakonito zavrnjena kot nepravilna, pa prav tako ne more izkazati nastanka škode v obstoječem postopku oddaje javnega naročila oziroma bi vlagatelju, ki je predložil ponudbo, ki bi bila zakonito zavrnjena kot nepravilna, prav tako ne mogla nastati škoda v obstoječem postopku oddaje javnega naročila celo v primeru, če bi se naročnik po nastopu pravnomočnosti odločitve iz postopka oddaje javnega naročila odločil izpeljati razpis samo za del predmeta iz tokratnega postopka oddaje javnega naročila v nekem drugem postopku oddaje javnega naročila. Z zahtevkom za revizijo namreč vlagatelj uveljavlja varstvo svojih pravic in interesov (gl. 1. člen ZRPJN, ki govori o tem, da ZRPJN ureja pravno varstvo ponudnikov), uveljavljanje kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ki pa ne morejo vplivati na vlagateljev položaj, se pa nanašajo na kršitve ZJN-1, bi lahko subsumirali kot varstvo v javnem interesu, za katerega pa vlagatelj kot posameznik po ZRPJN ni aktivno legitimiran. Namreč, varstvo v javnem interesu lahko uveljavljajo zgolj subjekti iz drugega odstavka 9.člena ZRPJN.

Velja opozoriti, da revizija nima namena sankcionirati vseh naročnikovih kršitev (Aleksij Mužina: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnega naročila, Odin, 2002, str. 235). Sodišče ES je v zadevi C-249/01 HackermĂĽller zoper Bundesimmobiliengesellschaft mbH (BIG) in Wiener Entwicklungsgesellschaft mbH fĂĽr den Donauraum AG (WED) na vprašanje, ali je za začetek postopka revizije aktivo legitimirana že vsaka oseba, ki je pokazala interes za dodelitev javnega naročila, odgovorilo, da države članice niso zavezane priznati aktivne legitimacije za začetek postopka revizije vsaki osebi, ki želi pridobiti javno naročilo, temveč lahko od vlagatelja zahtevajo, da mora slednji za njeno priznanje izkazati nastanek škode, ki je posledica naročnikovega protipravnega ravnanja (točke 17âˆ"19 sodbe). Dosedanja praksa Državne revizijske komisije je vprašanje aktivne legitimacije vlagateljev po roku za predložitev ponudb razlagala široko in tako priznavala aktivno legitimacijo ne le ponudnikom, ki so z zahtevkom za revizijo uveljavljali varstvo lastnega interesa (in ko so vsaj verjetno izkazali škodo), ampak tudi tistim ponudnikom, ki so ob ali kljub ugotovitvi nepravilnosti svoje ponudbe v zahtevku za revizijo z uveljavljanjem nepravilnosti ponudb drugih ponudnikov želeli doseči razveljavitev tistih naročnikovih odločitev o oddaji javnega naročila, ki kot take ne bi mogle pomeniti niti možnosti nastanka škode v vlagateljevi sferi. Državna revizijska komisija je tako v dosedanji praksi vlagateljem podeljevala aktivno legitimacijo tudi v smislu uveljavljanja varstva javnega interesa. Namen širšega tolmačenja aktivne legitimacije se je z uveljavljanjem izrazito partikularnih interesov vlagateljev, iz katerih pa ni bilo mogoče razbrati kakšnega (širšega ali utemeljenega) varstva javnega interesa, izrodil in omogoča, da se izraziteje izpostavljajo zasebni interesi pred javnimi interesi (in tudi interesi izbranega ponudnika). Zoženje aktivne legitimacije zgolj na primere, ko vlagatelj v konkretnem primeru izkaže nezakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, je tako z vidika tehtanja interesov in temeljnih načel, ki veljajo v postopkih revizije (zlasti načela hitrosti in učinkovitosti) in oddaje javnih naročil, utemeljen. Pri tem se pravica do pravnega varstva vlagateljev ne ukinja, ampak se jo upošteva v obsegu, ki je v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni da je taka omejitev potrebna in nujna za dosego ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. Na dopustnost takšne razlage vprašanja aktivne legitimacije kaže tudi razlaga Sodišča ES, ki pravovarstvenih direktiv ne razlaga na način, da je vsakemu vlagatelju absolutno zagotovljeno pravno varstvo.

Izhajajoč iz tega, da so natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika za oddajo pravilne ponudbe in da ZJN-1 pod pogoji iz 54. člena opravičuje zgolj popravo računskih napak, druge napake, nastale bodisi zaradi površnosti ali pa iz špekulativnih razlogov, pa imajo lahko za posledico zgolj nepravilnost same ponudbe (zadeva št. 018-013/2004), ne more vlagatelj s ponudbo, ki je bila zakonito spoznana za nepravilno, uveljavljati več pravic od tistega ponudnika, čigar ponudba je bila spoznana za pravilno. Ob tem velja opozoriti tudi na stališče generalnega pravobranilca iz točke 62 v zadevi C-249/01 HackermĂĽller zoper Bundesimmobiliengesellschaft mbH (BIG) in Wiener Entwicklungsgesellschaft mbH fĂĽr den Donauraum AG (WED), ki izpostavlja, da ponudniku, ki je tudi sam prekršil razpisne pogoje ali pravila javnega naročanja, ne more biti dodeljeno javno naročilo.

Glede na podane argumente Državna revizijska komisija ocenjuje, da ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Državna revizijska komisija pa ob tem tudi opozarja, da v primeru naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, vlagatelju ne bo že v tej fazi odvzela aktivne legitimacije (in s tem pravice do pravnega sredstva), temveč bo to storila šele takrat, ko se bodo v končanem postopku revizije potrdile naročnikove ugotovitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom bo Državna revizijska komisija vlagatelju lahko odvzela aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti ponudb drugih ponudnikov. To tudi pomeni, da bodo morali naročniki v primeru vložitve zahtevka za revizijo, ko bo vlagatelj izpodbijal nezakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, ob ustrezni podaji drugih procesnih predpostavk svojo odločitev tudi zagovarjati v postopku revizije. Taka razlaga določb ZRPJN tudi ne posega v pooblastila, ki jih imajo aktivno legitimirane osebe iz drugega odstavka 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na zatrjevanje nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz drugega odstavka 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz drugega odstavka 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 28.06.2007



Predsednik senata:
Samo Červek
Predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
- Odvetniška pisarna odvetnikov Martina Breganta, Petra Volgemuta, Zorana Hajtnika in Primoža Brišnika, Slovenska cesta 24, Mengeš
- ALTIUS d.o.o., Čučkova ulica 5, Ptuj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana