018-151/2007 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-151/2007-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup pralnih in čistilnih sredstev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Johnson Diversey, d. o. o., Tržaška 37/a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 25. 6. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 14. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 21/2007 z dne 9. 3. 2007, pod številko objave Ob-6175/07. Naročnik je javno naročilo razdelil v 23 sklopov.

Naročnik je določil, da je mogoče ponudbe predložiti do 25. 4. 2007 do 10. ure (točka IV.3.4 obvestila o javnem naročilu).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 4. 2007, ki ga je naročniku poslal po hitri pošti, in sicer tako na naročnikov naslov Zaloška 2, Ljubljana (25. 4. 2007 ob 9.32) kot na naročnikov komercialni sektor na naslovu Zaloška 14, Ljubljana (25. 4. 2007 ob 9.29). Vlagatelj očita naročniku kršitev 6. in 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) in zatrjuje, da so naročnikove strokovne zahteve po sklopih in strokovni kriteriji po posameznih podsklopih navedeni izrazito izločilno oziroma napisani na kožo posameznih možnih ponudnikov, s čimer naročnik ni zagotovil nediskriminatorne obravnave ponudb in s tem enakopravne obravnave vseh ponudnikov, naročnik pa s tem tudi krši načelo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Glede na utemeljitve svojih revizijskih navedb vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija popravi oziroma spremeni razpisno dokumentacijo v izpostavljenih sklopih, naročnik pa vlagatelju povrne tudi stroške, nastale z revizijo, v višini vplačane takse.

Naročnik je 9. 5. 2007 sprejel "odločitev o zahtevku za revizijo" št. 01-83/12-07, iz katere izhaja, da je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo prejel 25. 4. 2007 ob 15.40, kar je tudi razvidno iz zaznamka o prejeti pošti, pošta pa je bila oddana istega dne ob 9.32 v Mariboru (žig pošte na kuverti). Naročnik ugotavlja, da vlagatelj izpodbija zgolj naročnikove strokovne zahteve, zaradi česar meni, da skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj po preteku roka za predložitev ponudb oziroma prijav (v tem primeru do 25. 4. 2007 do 10. ure) ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, prav tako pa vlagatelj ni predložil nobenih dokazov, da omenjenih kršitev ni bilo mogoče ugotoviti že prej. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da bi moral vlagatelj zahtevek za revizijo vložiti že pred potekom roka za predložitev ponudb, zaradi česar tudi ni vsebinsko presojal oziroma utemeljeval zatrjevanih kršitev, ampak jih je zavrnil.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 14. 5. 2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo in da v celoti vztraja pri svojih revizijskih navedbah. Vlagatelj tudi opozarja, da je oddal zahtevek za revizijo 25. 4. 2007 ob 9.32 na pošto in ga isti dan ob 9.16 poslal naročniku tudi po telefaksu ter ga s tem seznanil še pred rokom za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja, da glede vložitve zahtevka za revizijo velja oddajna in ne prejemna teorija, ki sicer velja za predložitev ponudb, kar tudi pomeni, da mora zahtevek za revizijo (če vlagatelj navaja dejstva oziroma kršitve, ki so mu znane pred rokom za oddajo ponudbe) odposlati pred rokom, torej do 25. 4. 2007 do 10. ure. Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da naročnik vsebinsko odloči o zahtevku za revizijo. Vlagatelj priglašuje tudi stroške za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za DDV.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 01-83/13-07 z dne 17. 5. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-151/2007 z dne 21. 5. 2007 naročnika pozvala, naj ji odstopi dodatno dokumentacijo. Naročnik je z dopisom št. 01-83/14-07 z dne 22. 5. 2007 Državno revizijsko komisijo obvestil, da z zaprošenimi dokumenti ne razpolaga.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom št. 018-151/2007-7 z dne 29. 5. 2007 pozvala, naj ji posreduje nekatera dokazila o vročanju zahtevka za revizijo. Vlagatelj je kot prilogo dopisu z dne 30. 5. 2007 Državni revizijski komisiji posredoval fotokopije potrdila hitre pošte o oddaji za pošiljatelja in povratnic.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v postopku revizije v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo sprejel "odločitev o zahtevku za revizijo" št. 01-83/12-07 z dne 9. 5. 2007, iz izreka katere izhaja, da je naročnik zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, tako ravnanje pa je v obrazložitvi te odločitve po predhodni ugotovitvi časa in kraja vložitve zahtevka za revizijo utemeljil z nastopom procesne prekluzije iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija na podlagi navedb tako naročnika kot vlagatelja in vpogleda v spisno dokumentacijo nadalje ugotavlja, da:
- med strankama ni sporno to, da je naročnik določil rok za predložitev ponudb do 25. 4. 2007 do 10. ure,
- med strankama ni sporno niti dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo 25. 4. 2007 ob 9.32 po (hitri) pošti,
- je vlagatelj poslal izvod zahtevka za revizijo tudi 25. 4. 2007 ob 9.29 po hitri pošti,
- je vlagatelj v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo navedel, da je izvod zahtevka za revizijo posredoval naročniku tudi po telefaksu, in sicer 25. 4. 2007 ob 9.16 (kot dokazilo je vlagatelj predložil izpisek poročila telefaksa),
- se naročnik sklicuje na "zaznamek o prejeti pošti", ki ga je sestavil sam (pisarna generalne direktorice), in sicer 26. 4. 2007, v njem pa je naročnik zapisal, da je "dne 25.04.2007, ob 15.40 uri preko dostavljalca Hitre pošte prejel zahtevek za revizijo â?? s poštno nalepko EE 00284 210 5 SI in zahtevek za revizijo â?? s poštno nalepko EE 00283 210 5 SI",
- so podatki s poštnih nalepk, ki jih naročnik navaja v "zaznamku o prejeti pošti" z dne 26. 4. 2007, enaki podatkom s poštnih nalepk na ovojnicah, ki sta bili s spisno dokumentacijo predloženi Državni revizijski komisiji,
- je vlagatelj zahtevek za revizijo (25. 4. 2007 ob 9.29 in 9.32) poslal po hitri pošti izvajalca Pošta Slovenije, d. o. o.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je Državna revizijska komisija preizkusila, ali so vlagateljevi argumenti, ki jih uveljavlja v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 14. 5. 2007 glede oddajne teorije pri vložitvi zahtevka za revizijo v obravnavanem primeru utemeljeni, pri tem pa je ugotovila, da niso.

V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je določeno: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil (tj. ZJN-2) in ta zakon (tj. ZRPJN), ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.",
v drugem odstavku 12. člena ZRPJN: "Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom.",
v petem odstavku 12. člena ZRPJN: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.",
v petem odstavku 3. člena ZRPJN pa: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom (tj. ZRPJN), se glede vprašanj, ki jih ta zakon (tj. ZRPJN) ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (tj. ZPP)."

V 112. členu ZPP je določeno:
"Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.
Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
Za osebe, ki so v obvezni vojaški službi, se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču.
Določba tretjega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe, ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih, kjer ni redne pošte.
Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti, za dan izročitve sodišču.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.
Določbe prvega do šestega odstavka tega člena veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba, in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice."

Iz podanih določb ZRPJN je razvidno, da je zahtevek za revizijo pravočasen, če ga vlagatelj vloži v rokih, določenih v prvem odstavku 12. člena ZRPJN (npr. št. 018-280/2006). Institut procesne prekluzije iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, je mogoče uporabiti šele v primerih, ko pride do meritorne (vsebinske) obravnave zahtevka za revizijo. Da bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija obravnavata zahtevek za revizijo tudi meritorno (vsebinsko), morajo biti izpolnjene predpisane procesne predpostavke (npr. št. 018-010/2007). Institut procesne prekluzije iz petega odstavka 12. člena ZRPJN tako onemogoča vlagateljem, da bi uspešno uveljavljali kršitve, ki se nanašajo na zahteve razpisne dokumentacije in/ali obvestila o javnem naročilu, če jih ne uveljavljajo pred rokom, določenim za predložitev ponudb.

V obravnavanem primeru se je glede na prej navedeno zastavilo vprašanje, ali je vlagatelj uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo vložil še pred rokom za predložitev ponudb, in s tem tako izkazati, da se je naročnik neupravičeno skliceval na peti odstavek 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj navaja, da je poslal naročniku izvod zahtevka za revizijo po telefaksu 25. 4. 2007 ob 9.16. To dejstvo vlagatelj dokazuje z dokumentom "porocilo o rezultatu odd", ki ga je predložil zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 14. 5. 2007. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno dokazilo izkazuje zgolj dejstvo pošiljanja telefaksa, ne pa tudi prejema v naročnikovi sferi. Pri oddaji vloge po telefaksu je namreč v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN treba upoštevati, da velja prejemna teorija. Tako tudi npr. Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 463. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik v dopisu št. 01-83/14-07 z dne 22. 5. 2007 Državni revizijski komisiji sporočil, da "predmetnega zahtevka po telefaksu nismo prejeli, prav tako vam ne moremo dostaviti poročila o prejetih telefaksih na št. 01/522 27 64 na dan 25.04.2007, ker se le ta ne arhivirajo in je možen izpis poročila le za zadnjih 20 (skupno število odposlanih in prejetih) telefaksov. Prejeli smo le pisni zahtevek vlagatelja â??, katerega kopijo smo vam dostavili z dopisom št. 01-83/13-07 z dne 17. 5. 2007". Glede na navedeno in upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik vloženi zahtevek za revizijo prejel tudi po telefaksu, kar tudi pomeni, da si vlagatelj zgolj z dejstvom pošiljanja zahtevka za revizijo po telefaksu ni zavaroval roka, zato je v nadaljevanju ugotavljala, ali si je vlagatelj zavaroval rok, ker je zahtevek za revizijo vložil tudi po hitri pošti, pri tem pa je ugotovila, da ga ni.

V obravnavanem primeru je iz podatkov, ki jih je sicer tudi že ugotovil naročnik, razvidno, da je vlagatelj vložil (25. 4. 2007 ob 9.29 in 9.32) zahtevek za revizijo še pred rokom, določenim za predložitev ponudb (25. 4. 2007 do 10. ure), vendar ga je naročnik prejel šele po tem roku (25. 4. 2007 ob 15.40). V skladu s 73. členom ZJN-2 velja glede predložitve ponudb prejemna teorija, česar pa ni mogoče trditi za vložitev zahtevka za revizijo (ki sicer pomeni uvedbo postopka pravnega varstva - gl. 1. člen ZRPJN; postopka pravnega varstva oziroma postopka revizije pa ni mogoče enačiti s postopkom oddaje javnega naročila, saj gre za dva različna oziroma samostojna postopka; npr. št. 018-107/2006) po priporočeni pošti (gl. drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), saj v takšnem primeru velja oddajna teorija (npr. št. 018-478/2006, 018-059/2007). Namreč, v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP (ki se ga smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN) velja, "če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena". V obravnavanem primeru je vlagatelj poslal zahtevek za revizijo po hitri pošti izvajalca Pošte Slovenije, d. o. o., ovojnica pa je (tudi naročniku) nesporno opremljena s podatki trenutka odpošiljanja zahtevka za revizijo (tj. 25. 4. 2007 ob 9.29 oziroma 9.32), ta pa je bil v trenutku, še preden je potekel rok za predložitev ponudb (tj. 25. 4. 2007 do 10. ure).

Ker pa je v obravnavanem primeru vlagatelj zahtevek za revizijo poslal s hitro pošto, se je zastavilo vprašanje, ali je vlagatelj s tem dejanjem zadostil zahtevam drugega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) in si na ta način zavaroval rok.

Izvajalec poštnih storitev je vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje poštnih storitev in je o tem obvestil agencijo oziroma ima za to ustrezno dovoljenje (3. točka 2. člena Zakona o poštnih storitvah, Uradni list RS, št. 102/2004 âˆ" ZPSto-1-UPB1; v nadaljevanju: ZPSto).

Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je v takšni, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg poštnih pošiljk korespondence, takšne pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje (8. točka 2. člena ZPSto).

Poštna pošiljka korespondence je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je potrebno prenesti in vročiti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami poštni pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za poštno pošiljko korespondence (9. točka 2. člena ZPSto).

Poštna pošiljka s potrdilom je poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki (10. točka 2. člena ZPSto).

Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu ter druge storitve opredeljene v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev. Za izvajanje poštnih storitev se ne šteje prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika direktno brez usmerjanja (kurirska storitev) (11. točka 2. člrna ZPSto).

Prenos pomeni sprejem, usmerjanje, prevoz in vročitev poštne pošiljke (13. točka 2. člena ZPSto).

Priporočena poštna pošiljka je poštna storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, izropanju, kraji ali poškodbi in omogoča, da uporabnik poštnih storitev na svojo zahtevo pridobi dokaz o vročitvi te pošiljke (14. točka 2. člena ZPSto).

Priporočeno pismo je zaprta pošiljka, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Masa in velikosti morajo ustrezati pogojem za navadno pismo (9. člen Splošnih pogojev za izvajanje univerzalne poštne storitve; Uradni list RS, št. 31/2007).

Hitra pošta je pošiljka, za katero veljajo krajši roki prenosa (prvi odstavek 11. člena Splošnih pogojev za izvajanje drugih poštnih storitev Pošte Slovenije).

Hitra pošta se odda skupaj s spremnico, ki jo izpolni pošiljatelj. Pri oddaji večjega števila pošiljk se Hitra pošta odda s spremnicami in popisom oddanih pošiljk (obr. P-3), lahko pa tudi samo s spremnicami. Izjemoma se lahko sprejme tudi Hitra pošta brez storitve, na spremnici katere pošiljatelj ne želi napisati svojega naslova (prvi odstavek 4. člena Navodila za poslovanje s hitro pošto v notranjem prometu, Uradno glasilo Pošte Slovenje, št. 1/2005).

Spremnica je sestavljena iz treh delov: 1. del - naslovnica, 2. del - potrdilo o oddaji za pošiljatelja, 3. del - potrdilo o oddaji za sprejemno pošto (drugi odstavek 4. člena Navodila za poslovanje s hitro pošto v notranjem prometu).

Pri sprejemu Hitre pošte poštni delavec: â?? pošiljatelju izroči potrdilo o oddaji za pošiljatelja. Potrdilo o oddaji za sprejemno pošto ostane v spremnici (osma alinea prvega odstavka 5. člena Navodila za poslovanje s hitro pošto v notranjem prometu).

Iz določb zgoraj navedenih dokumentov oziroma predpisov je razvidno, da ima hitra pošta izvajalca poštnih storitev Pošte Slovenije, d. o. o., sicer podoben položaj priporočeni pošiljki, vendar je mogoče ugotoviti, da se navedena načina prenosa pošiljk razlikujeta, s tem pa ju ni mogoče enačiti ter zagovarjati stališča o zavarovanju roka pri pošiljanju pošiljke s hitro pošto. Čeprav pošiljatelj (v tem primeru: vlagatelj) z uporabo storitve hitre pošte izvajalca Pošte Slovenije, d. o. o., pridobi "potrdilo o oddaji za pošiljatelja", ki ga je mogoče šteti, da predstavlja dokazilo o tem, kdaj je bila vloga dejansko poslana, pa je mogoče ugotoviti, da sodi prenos hitre pošte med tržne dejavnosti in torej ni vezan na enotno določeno tarifo (kar sicer velja za prenos priporočene pošte in je to ena izmed temeljnih lastnosti takega načina prenosa pošiljk, 14. točka 2. člena ZPSto). Ravno tako je mogoče ugotoviti, da prenos priporočene poštne pošiljke predstavlja del univerzalne poštne storitve (drugi odstavek 3. člena ZPSto), s prenosom priporočenih poštnih pošiljk pa se sicer lahko ukvarja tudi subjekt, ki mu Agencija Republike Slovenije za pošto in elektronske komunikacije (v nadaljevanju: APEK) izda ugotovitveni sklep (drugi odstavek 13. člena ZPSto). Iz podatkov iz registra APEK je razvidno, da ima dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve samo Pošta Slovenije, d. o. o., s prenosom priporočenih poštnih pošiljk na podlagi ugotovitvenega sklepa iz drugega odstavka 13. člena ZPSto pa se lahko ukvarja šest izvajalcev (poleg Pošte Slovenije, d. o. o., še pet drugih). Ravno tako je treba ugotoviti, da v primeru, da v poštnem logističnem procesu ne pride do usmerjanja pošiljke, potem je tak prenos pošiljke treba šteti za kurirsko in ne poštno storitev. Namreč, niso izpolnjeni vsi elementi prenosa, kot jih določa 13. točka 2. člena ZPSto. V primeru podobnih položajev, ko hitro pošto ali temu načinu prenosa podoben oziroma enak način prenosa izvajajo tudi drugi izvajalci, pa tudi ni nujno, da se storitev okvalificira kot poštna storitev, ampak (zgolj) kot kurirska storitev. Tako je treba ugotoviti, da kljub veliki podobnosti med priporočeno poštno pošiljko in hitro pošto slednji ni mogoče pripisati, da jo je razumeti tudi pojem "po pošti priporočeno" iz drugega odstavka 112. člena ZPP. Nesporno je namreč tudi, da določba drugega odstavka 112. člena ZPP določa izjeme od prejemne teorije, izjeme pa je treba obravnavati ozko (exceptiones non sunt extendae).

V obravnavanem primeru je razvidno, da je vlagatelj sicer vložil zahtevek za revizijo, vendar z nobenim izmed načinom njegove vložitve ni izkazal, da je bil slednji ob upoštevanju pravil o zavarovanju rokov (112. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) vložen še pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, zaradi česar je mogoče šteti, da je v tem primeru relevanten le trenutek, ko je naročnik evidentiral prejem zahtevka za revizijo, poslanega s hitro pošto (25. 4. 2007 ob 15.40), kar pa je tudi nesporno po roku, določenem za predložitev ponudb. Ob navedenem je tudi mogoče ugotoviti, da dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v Mariboru, naročnik pa je v Ljubljani, evidentiranje prejema ob uri, ki jo je navedel naročnik, ne more biti sporno v smislu, da je naročnik ponudbe prejel še pred rokom, določenim za predložitev ponudb, evidentiral pa jih je naknadno, in sicer po poteku tega roka. Takšne hipotetične situacije ne podpirajo niti določbe Navodila za poslovanje s hitro pošto v notranjem prometu, saj je v četrtem odstavku 2. člena tega navodila določeno:
"Hitra pošta znotraj mest se izvaja:
â"˘ znotraj večjih mest (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto, v nadaljevanju: večja mesta), kjer se pošiljka dostavi naslovniku v 2 urah od prejema telefonskega naročila za prevzem pošiljke pri pošiljatelju. Pismonoša pošiljko prevzame pri pošiljatelju najpozneje v 30 minutah od prejema telefonskega naročila. Če pošiljatelj odda pošiljko na pošti, se pošiljka dostavi v 2 urah po sprejemu;
â"˘ na območju ostalih pošt, kjer se pošiljka dostavi v 4 urah od sprejema pošiljke na pošti oziroma od prevzema pošiljke pri pošiljatelju."

Upoštevajoč navedeno naročniku ni mogoče očitati, da se je neupravičeno skliceval na nastop procesne prekluzije iz petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj v obravnavanem primeru vlagatelj ni uspel izkazati, da je s katerim izmed uporabljenih načinov prenosa zahtevka za revizijo zavaroval rok, ko bi bila mogoča drugačna vsebinska (meritorna) presoja zahtevka za revizijo od tiste, ki jo je navedel naročnik, in sicer presoja kršitev, ki jih vlagatelj očita naročniku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 25. 6. 2007


Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,
- Johnson Diversey, d. o. o., Tržaška 37/a, 2000 Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.