018-154/2007 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-154/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo karte hrupa za Mestno občino Ljubljana ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja A-projekt, Nataša Kepe Globevnik, s. p., Vinarje 110b, Maribor in Darh2, d. o. o., Ljubičin prolaz 3, Samobor, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 6. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 3. 7. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 354-949/2005-48, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 96/2006 z dne 15. 9. 2006, pod številko objave Ob-25484/06.

Naročnik je po pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, v njem pa je navedel, da kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo ponudnikov A-projekt, Nataša Kepe - Globevnik, s. p., Vinarje 110b, Maribor in Darh2, d. o. o., Ljubičin prolaz 3, Samobor, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Ponudnika PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., Vojkova cesta 65, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik PNZ) in ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik ZVD) sta zahtevala izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je 10. 11. 2006 izdal dokument "popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006" št. 354-949/2005-94, v katerem je med drugim navedel, da "pri ponudniku PNZ d.o.o. in Epispektrum d.o.o. se je popravila vrednost referenc posameznih strokovnjakov iz 10 na 15 točk, tako, da se seštevek točk spremeni iz 72,51 na 77,51, posledično temu pa se spremeni tudi vrednotenje ponudnikov (razvidno iz tabele)". Naročnik je 10. 11. 2006 izdal dokument "zavrnjena zahteva po dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji številka 354-949/2005-83 z dne 25.10.2006 âˆ" Izdelava karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" št. 354-949/2005-95, s katerim je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ponudnika PNZ "zavrnil kot prepozno".

Ponudnika ZVD in Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: ponudnik Projekt) sta vložila zahtevek za revizijo z dne 23. 11. 2006 in z dne 11. 12. 2006.

Ponudnika PNZ in Epi Spektrum, d. o. o., Strossmayerjeva ulica 11, Maribor (v nadaljevanju: Epi Spektrum) sta vložila zahtevek za revizijo št. 2485/06-HK z dne 27. 11. 2006.

Državna revizijska komisija je sprejela sklep št. 018-491/2006-42-0524 z dne 19. 2. 2007, s katerim je zahtevkoma za revizijo ponudnikov PNZ in Projekt ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepa št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, zahtevek za revizijo ponudnikov PNZ in Epi Spektrum pa zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik je sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007, iz katerega izhaja, da je naročnik vse ponudbe zavrnil in zato se izbira najugodnejšega izvajalca ne opravi. Naročnik je še zapisal, da bo "ponovil razpis".

Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt, Nataša Kepe - Globevnik, s. p., Vinarje 110b, Maribor (v nadaljevanju: A-projekt) je z vlogo z dne 22. 3. 2007 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-137 izdal 4. 4. 2007. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt je 17. 4. 2007 vpogledal v ponudbe, kar je naročnik dokumentiral z zapisnikom št. 354-949/2005-143.

Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt je vložil zahtevek za revizijo (brez datuma), ki ga je 26. 4. 2007 priporočeno oddal na pošto, naročnik pa ga je prejel 30. 4. 2007 (razvidno iz prejemne štampiljke). Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt navaja, da je naročnik obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 izdal kot manifest vseh dejavnosti ponudnikov ZVD in Projekt (vlagateljev v prejšnjem postopku revizije), ki jima je naročnik neupravičeno priznal aktivno legitimacijo. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt navaja, da sta ponudnika ZVD in Projekt zahtevala izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 glede na uporabo 78. člena ZJN-1 prepozno in zato zamudila rok za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt nadalje oporeka zakonitosti zahtevka za revizijo ponudnikov ZVD in Projekt, saj naj bi ta temeljil na informacijah iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije, do katerih sta ta ponudnika prišla na nelegalen način. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt namreč zatrjuje, da je v času vpogleda pooblastilo osebama za vpogled dal le eden izmed skupnih ponudnikov. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt nadalje oporeka naročnikovem ravnanju, ker se je pri svoji odločitvi pri izdaji sklepa št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007 oprl na sklep Državne revizijske komisije št. 018-491/2006-42-0542 z dne 19. 2. 2007, čeprav naj bi ga ta ne izdala v zakonsko predpisanih rokih. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt nadalje tudi zatrjuje, da se Državna revizijska komisija ni enoznačno opredelila do vprašanja pravočasne vložitve zahtevka za revizijo ponudnikov ZVD in Projekt. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt prereka naročnikovi odločitvi, s katero je vlagateljevo ponudbo opredelil kot skupno ponudbo, čeprav je bilo v ponudbi jasno označeno, da je A-projekt vodilni partner. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt tudi zatrjuje, da naročnik na večino vprašanj, ki mu jih je zastavil v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila sploh ni odgovoril, s čimer vlagatelja oziroma ponudnika A-projekt postavlja v neenakopraven položaj in otežuje pripravo celovitega zahtevka za revizijo. Glede na navedeno vlagatelj oziroma A-projekt predlaga, da naročnik odpravi odločitev, kot izhaja iz obvestila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007 ter obvelja odločitev, ki izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, po kateri je bil kot najugodnejši izbran A-projekt. Vlagatelj oziroma A-projekt zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je sprejel sklep št. 354-949/2005-146 z dne 15. 5. 2007, s katerim zahtevku za revizijo ni ugodil, ravno tako ni ugodil zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da sta ponudnika ZVD in Projekt zahtevek za revizijo vložila pravočasno, da sta se osebi, ki sta vpogledali v ponudbo, izkazali z originalnimi pooblastili z žigom in s podpisom pristojnih oseb, zaradi česar naročnik ni dvomil v verodostojnost pooblastil, s tem pa tudi prereka trditvi o nelegalnem načinu vpogleda v ponudbo. Naročnik nadalje opozarja na določbo petega odstavka 23. člena ZRPJN. Naročnik utemeljuje, da je vlagatelju l4. 4. 2007 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-137 z vsemi elementi, kot jih našteva 78. člen ZJN-1, vlagatelju oziroma ponudniku A-projekt pa je obrazložil, zakaj šteje njegovo ponudbo za skupno ponudbo. Naročnik tudi pojasnjuje, da je na podlagi 77. člena ZJN-1 sprejel odločitev, s katero je zavrnil vse ponudbe, obvestil je vse ponudnike in svoj nadzorni organ, upošteval pa je tudi 78. člen ZJN-1, saj je zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila tudi izdal.

Vlagatelj oziroma A-projekt je naročnika z dopisom z dne 19. 5. 2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj oziroma A-projekt navaja, da se mu zdi sporno, da se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, saj je ta v delu zahtevka za revizijo že odločala. Vlagatelj oziroma A-projekt se tudi sklicuje na 70. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 âˆ" odl. US: U-I-55/04, 69/2006 âˆ" odl. US: Up-236/04; v nadaljevanju: ZPP) in zaradi zavarovanja svojih interesov v povezavi s 3. členom ZRPJN želi, da se o postopku seznani tudi Evrpska komisija.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 354-949/2005-148 z dne 22. 5. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja oziroma ponudnika A-projekt s sklepom št. 018-154/2007-2 z dne 24. 5. 2007 pozvala, naj dopolni zahtevek za revizijo s tem, da predloži pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo partnerja iz ponudbe ali na drugačen način izkaže pravno relevantno soglasje partnerja iz ponudbe za vložitev zahtevka za revizijo tudi v svojem imenu. Ponudnik A-projekt je ta sklep prejel 25. 5. 2007, Darh2 pa 28. 5. 2007 (oboje razvidno iz povratnic). Vlagatelj je 2. 6. 2007 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo "obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo in pristojnimi inštitucijami ter dodatna tolmačenja" z dne 1. 6. 2007 (Državna revizijska komisija jo je prejela 4. 6. 2007), iz katere izhaja, da tako ponudnik A-projekt kot ponudnik Darh2 želita, da "se sprožen revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo", kar je mogoče interpretirati, da je Darh2 dal soglasje tudi za vložitev zahtevka za revizijo (in torej za uvedbo postopka revizije postopka oddaje javnega naročila, saj bi sicer nadaljevanje kot tako kot samostojno ne imelo nobenega smisla). Vlagatelj se tudi opredeljuje do spornih dokazil in zatrjuje, da se celoten postopek ne vodi v smislu prvega in drugega odstavka 7. člena ZJN-1, saj postopek ni do vseh udeležencev enakopraven oziroma je diskriminatoren.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in s 23. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik izvaja odprti postopek oddaje obravnavanega javnega naročila in da je javni razpis (po terminologiji Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) gre za obvestilo o javnem naročilu) objavil v Uradnem listu RS, št. 96/2006 z dne 15. 9. 2006, zaradi česar je treba pri izvedbi tega javnega naročila, ob upoštevanju prvega odstavka 112. člena ZJN-2, uporabljati določbe ZJN-1.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v zvezi z obravnavanim (spornim) javnim naročilom že odločala, saj je izdala sklep št. 018-491/2006-42-0542 z dne 19. 2. 2007, s katerim je naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepa št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, razveljavila. S tem dejanjem se je postopek oddaje javnega naročila (po zaključenem postopku pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo) pri naročniku vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (76. člen ZJN-1). Naročnik je bil torej zavezan sprejeti novo vsebinsko odločitev v skladu z določbami ZJN-1. Iz vpogleda v spisno dokumentacijo je neporno, da je naročnik novo vsebinsko odločitev, utemeljeno na določbah ZJN-1, sprejel, saj je odločil, da se "ponudbe zavrnejo v skladu s 77. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1)" (obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007). To naročnikovo je vlagatelj nesporno prejel, saj je 22. 3. 2007 (ponudnik A-projekt) zahteval izdajo dodatne obrazložitve glede navedene naročnikove odločitve in je naknadno tudi vložil zahtevek za revizijo.

Iz prve povedi prvega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače." V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN mora vlagatelj med drugim v zahtevku za revizijo navesti "javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti" (3. točka) in "kršitve" (4. točka). Iz navedenih (kot sicer še drugih) določb ZRPJN je razvidno, da je zahtevek za revizijo namenjen pravnemu varstvu ponudnikov zoper domnevne naročnikove kršitve v postopku oddaje javnega naročila. Pravno varstvo je v smislu vložitve zahtevka za revizijo (in njegova vsebinska obravnava) zoper odločitev o oddaji javnega naročila možno samo zoper določeno še nepravnomočno naročnikovo odločitev. Državna revizijska komisija v postopku oddaje javnega naročila ne sprejema vsebinskih odločitev, saj so te v skladu z ZJN-1 (npr. 25., 76., 77., 78. člen ZJN-1) prepuščene naročniku, ampak zagotavlja "pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil" (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). Ker je v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN Državna revizijska komisija "poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil", zoper odločitve Državne revizijske komisije pa v skladu z ureditvijo po ZRPJN ni pravnega sredstva v smislu npr. pritožbe, pomeni odločitev Državne revizijske komisije pravnomočno odločitev. Velja zato ugotoviti, da sta postopek oddaje javnega naročila in postopek pravnega varstva dva različna postopka, ki pa sta sicer seveda medsebojno povezana in zato soodvisna.

Velja torej povzeti, da se v postopku revizije skladno s 1. členom ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, zato za obravnavani primer ne morejo biti relevantna morebitno sporna dejstva iz prejšnjega postopka revizije, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov ZVD in Projekt.

Državna revizijska komisija tudi pripominja, da ZRPJN izbranemu ponudniku (ponudnik A-projekt in Darh2 v prejšnjem postopku revizije) ne daje posebnega položaja (stranke) v postopku revizije oddaje javnega naročila. ZRPJN namreč določa le, da ga mora naročnik obvestiti o vloženem zahtevku za revizijo (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) in da je treba sklep Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo vročiti tudi njemu (tretji odstavek 20. člena ZRPJN). Pravno varstvo izbranega ponudnika je v primeru, če je zahtevku za revizijo ugodeno in je odločitev o dodelitvi naročila razveljavljena, zagotovljeno v novem postopku revizije, ki ga lahko (prejšnji) izbrani ponudnik sproži z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-491/2006-42-0542 z dne 19. 2. 2007 razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz sklepa št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, je vprašanje v zvezi z izdajo te odločitve že pravnomočno razrešeno, zaradi česar v tokratnem postopku revizije Državna revizijska komisija o njem več ne odloča. Ugotoviti je tudi treba, da je lahko predmet vlagateljevega zahtevka za revizijo le nova naročnikova odločitev v postopku oddaje javnega naročila (obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007) in naročnikova ravnanja, povezana s postopkom oddaje javnega naročila, s tem pa ne tudi predhodni postopek revizije.

Vlagatelj je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007, s čimer je smiselno mogoče razumeti, da vlagatelj oporeka naročnikovi odločitvi glede zavrnitve vseh ponudb po 77. členu ZJN-1. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju glede na vlagateljeve revizijske navedbe preizkusila zahtevek za revizijo v smislu, ali je naročnik ravnal v nasprotju s 77. členom ZJN-1, ko je sprejel izpodbijano odločitev.

V 77. členu ZJN-1 je določeno:
"(1) Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti.
(2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v točki a) zahtevka za revizijo oporeka izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ponudnikoma ZVD in Projekt ter ugotavlja domnevno prepozno vložitev zahtevka za revizijo, vendar noben izmed navedenih argumentov (za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločitve, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007) neposredno ne vpliva na ugotovitev nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri odločanju po 77. členu ZJN-1. Kot je bilo že pojasnjeno, je moral naročnik zaradi vrnitve postopka oddaje javnega naročila v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (76. člen ZJN-1) sprejeti novo vsebinsko odločitev. Enak zaključek je mogoče narediti tudi glede argumentov, ki jih vlagatelj navaja v točki b) zahtevka za revizijo, ko izpostavlja domnevno nezakonitost vpogleda v svojo ponudbo. Tudi ti argumenti neposredno ne vplivajo na ugotovitev nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri odločanju po 77. členu ZJN-1.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj oporeka temu, da je naročnik sprejel izpodbijano odločitev tudi na podlagi domnevno nepravočasno izdanega sklepa Državne revizijske komisije št. 018-491/2006-42-0542 z dne 19. 2. 2007. Vlagatelju je treba pritrditi, da drugi odstavek 20. člena ZRPJN določa, da mora Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odločiti in izdati sklep najkasneje v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo in celotne dokumentacije. Kot je mogoče razbrati iz te zakonske določbe se odločitev in izdaja sklepa vežeta na izpolnitev dveh pogojev (skupaj, tj. kumulativno): 1. prejem zahtevka za revizijo in 2. prejem celotne (in ne zgolj delne ali dela) dokumentacije. V nadaljevanju drugega odstavka 20. člena ZRPJN je določeno, da: "V utemeljenih primerih se rok lahko podaljša za največ 20 dni, o čemer se obvesti vlagatelja zahtevka za revizijo in naročnika." Vlagatelj ugotavlja, da je v spornem primeru šlo za "molk organa", vendar ZRPJN nima določb, ki bi govorile o tem institutu, ko gre za odločanje Državne revizijske komisije. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da je rok iz 20. člena ZRPJN instrukcijske narave, saj ne določa sankcije v smislu 4. točke prvega odstavka 34. člena ZRPJN. Nasprotno, v 1. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN je kot prekršek določeno naročnikovo ravnanje v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije. Vlagatelj nadalje v točki c) zahtevka za revizijo tudi ugotavlja, da se Državna revizijska komisija ni enoznačno opredelila do očitanih prekoračenih rokih ponudnikov ZVD in Projekt, vendar je mogoče ugotoviti, da se ta domnevna kršitev ne kaže v naročnikovi sferi v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju v točki d) zahtevka za revizijo oporeka naročnikovi označitvi svoje ponudbe kot skupne ponudbe. Glede na to, da je naročnik zavrnil vse ponudbe na podlagi 77. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru morebitna nezakonitost take označitve vlagateljeve ponudbe ne predstavlja argumenta, s katerim bi bilo mogoče uspešno izpodbijati naročnikovo odločitev glede zavrnitve vseh ponudb po 77. členu ZJN-1. Namreč, institut zavrnitve vseh ponudb po 77. členu ZJN-1 omogoča naročniku zavrniti tudi pravilne ponudbe. Vlagatelj kot argument navaja, da je naročnik napačno označil njegovo ponudbo, vendar vlagatelj s tem še ne izkazuje naročnikovega ravnanja v neskladju s 77. členom ZJN-1. Državna revizijska komisija pa sicer tudi ugotavlja, da vlagatelj tudi ne zatrjuje, da za sprejem odločitve po 77. členu ZJN-1 niso izpolnjeni zakonski pogoji ali da bi naročnik kakorkoli ravnal v nasprotju z namenom tega instituta.

Iz do sedaj predstavljenih vlagateljevih argumentov je mogoče ugotoviti, da vlagatelj sicer res navaja posamezne domnevne kršitve, vendar se nobena neposredno ne nanaša na nezakonitost sprejema naročnikove odločitve po 77. členu ZJN-1. Ker vlagatelj naročnikovega ravnanja v nasprotju s 77. členom ZJN-1 ni izkazal, Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik s tem, ko je sprejel izpodbijano odločitev, ravnal v nasprotju z ZJN-1.

Kot zadnje vlagatelj tudi izpostavlja, da naročnik na večino vprašanj, ki jih je na naročnika naslovil v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007, ni odgovoril, s čimer je vlagatelja postavil v neenakopraven položaj in otežuje pripravo celovitega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 22. 3. 2007 in ugotovila, da je vlagatelj naročnika zaprosil za pojasnilo, 1) zakaj je opredelil predloženo ponudbo kot skupno ponudbo, nadalje pa je od naročnika zahteval tudi pojasnilo, 2) zakaj je priznal aktivno legitimacijo ponudnikoma ZVD in Projekt, 3) zakaj ni interveniral pri Državni revizijski komisiji v zvezi s časom odločanja, 4) zakaj je naročnik upošteval odločitev Državne revizijske komisije, ne da bi prejel tudi pisnega obvestila o podaljšanju roka za odločitev, 5) zakaj v obvestilu o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-132 z dne 14. 3. 2007 ni zapisal pravnega pouka.

Naročnik je vlagatelja oziroma ponudnika A-projekt z dopisom št. 354-949/2005-134 z dne 22. 3. 2007 pozval na izjasnitev, ali je vlagateljevo vlogo z dne 22. 3. 2007 mogoče šteti kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ali pa za zahtevek za revizijo. Vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt je z dopisom z dne 26. 3. 2007 pojasnil, da želi najprej pridobiti dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-137 izdal 4. 4. 2007, v njej pa je pojasnil, zakaj šteje vlagateljevo ponudbo za skupno ponudbo, podal pa je tudi pojasnilo glede uveljavljanja pravnega varstva.

Iz zapisanega je razvidno, da naročnik ni odgovoril na vprašanja 2), 3) in 4).

Institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je urejen v drugem odstavku 78. člena ZJN-1:
"Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:
- razloge za zavrnitev njegove ponudbe;
- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.
Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja."

Razlogi, ki jih predvideva 78. člen ZJN-1, so glede obvezne vsebine dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila našteti alternativno. Namreč, naročnik pojasni vlagatelju "razloge za zavrnitev njegove ponudbe" v primeru, če ponudbo zavrne, take ponudbe pa naročnik ne ocenjuje (76. člen ZJN-1), zaradi česar naročnik ne more ugotavljati "prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev". Naročnik lahko namreč prednosti posameznih predloženih ponudb ugotavlja le v primeru, ko so te pravilne.

Naročnik je torej ponudniku, čigar ponudbo je zavrnil, na podlagi 78. člena ZJN-1 zavezan predstaviti le razloge za zavrnitev ponudbe. Če naročnik ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ne zavrne kot nepravilne, temveč ji glede na v razpisni dokumentaciji določena merila dodeli manjše število točk kot ponudbi izbranega ponudnika, mora v dodatni obrazložitvi podrobneje pojasniti postopek ocenjevanja ponudb in razloge, zaradi katerih je ponudbi izbranega ponudnika dodelil višje število točk. Podrobnejša obrazložitev ocenjevanja oziroma prednosti ponudbe izbranega ponudnika je nujna predvsem v primeru, ko je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba - ko naročnik poleg cene ocenjuje tudi druge ponudbene parametre. V primeru, če je edino merilo najnižja cena, pa podrobnejša obrazložitev ocenjevanja praviloma ni potrebna - že po naravi stvari je najugodnejša tista ponudba, katere ponudbena cena je najnižja, s čimer se ponudniki praviloma seznanijo že na javnem odpiranju ponudb.

Čeprav drugi odstavek 78. člena ZJN-1 vsebine obrazloženega obvestila ne določa natančneje, je naročnik dolžan ponudniku, ki zahteva dodatno obrazložitev, odgovoriti tudi na vsa tista konkretna vprašanja glede postopka ocenjevanja ponudb, ki jih ponudnik izrecno postavi v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve, če ne gre za podatke, ki so z zakonom določeni kot zaupni. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 ima namreč vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, pridobitev zahtevanih podatkov pa je bistvena tudi z vidika spoštovanja pravice do učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN). Smiselno enako je mogoče ugotoviti za razloge za zavrnitev ponudbe.

Kot je razvidno iz določb ZJN-1 in tudi ob podanem tolmačenju določb ZJN-1, vprašanja 2), 3) in 4), ki jih je v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila postavil vlagatelj oziroma ponudnik A-projekt ne zadevajo neposredno razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-1 in torej tudi ne neenakopravne obravnave ponudnikov. V zvezi z domnevno pomanjkljivostjo naročnikove odločitve v smislu odsotnosti pravnega pouka pa velja ugotoviti, da te sestavine ne 76., ne 77., ne 78., ne kateri drug člen ZJN-1 ne določa kot obvezne, zaradi česar tudi v tem primeru ni mogoče naročniku očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-1.

Po preučitvi vlagateljevih argumentov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-1 s tem, ko je sprejel odločitev, da zavrne vse ponudbe na podlagi 77. člena ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na 70. člen ZPP kolikor ga je mogoče razumeti, da vlagatelj predlaga izločitev, pa je treba ugotoviti, da vlagatelj ne navaja konkretno, ali je želel izločiti organ (Državno revizijsko komisijo) ali posamezne člane senata. Ne glede na navedeno pa je treba ugotoviti, da iz ZPP izhaja, da je treba zahtevati izločitev posamezne osebe (drugi odstavek 72. člena ZRPJN v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), navesti pa mora tudi okoliščine, na katere opira svoj predlog za izločitev (tretji odstavek 72. člena ZRPJN v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 4. 6. 2007

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana,
- A-projekt, Nataša Kepe - Globevnik, s. p., Vinarje 110b, 2000 Maribor,
- Darh2, d. o. o., Ljubičin prolaz 3, 10430 Samobor, Republika Hrvaška,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.