018-170/2007 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Številka: 018-170/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup zbiralnikov za ostre predmete po sklopih, ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PRI-MA d.o.o., Igriška ulica 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Goran Kanalec, štefanova 5/V, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.6.2007

ODLOČILA

1. Zahtevi vlagatelja za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, ki jo gre šteti kot pritožbo v smislu drugega odstavka 13. člena ZRPJN, se ugodi. Razveljavi se odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, kot je razvidna iz odločbe št. 01-50/9, z dne 28.5.2007. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za odločanje o zahtevku za revizijo. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov sestave sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1.6.2007, in sestave ponovnega sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 4.6.2007, se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.03.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup zbiralnikov za ostre predmete po sklopih, ter v Uradnem listu RS, št. 23/2007, z dne 16.03.2007, pod št. objave Ob-6933/07 objavil javni razpis za predmetno javno naročilo.

Vlagatelj je dne 4.5.2007, še pred javnim odpiranjem ponudb, vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 28.5.2007 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, št. 01-50/9, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, pa zavrnil.

Dne 4.6.2007 je vlagatelj na naročnika in na Državno revizijsko komisijo naslovil Sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 6.6.2007 odstopil dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom. Dne 7.6.2007 je Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela Ponovno sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 4.6.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da gre vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka, glede na to, da je bila Državni revizijski komisiji posredovana pravočasno, skladno z določbo drugega odstavka 13. člena ZRPJN obravnavati izključno kot pritožbo. Pritožba je namreč pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do (zatrjevano nepravilne) procesne odločitve naročnika. Ker je pravno sredstvo zoper sklep, s katerim se zahtevek za revizijo zavrže, pritožba, je Državna revizijska komisija odločala o tem pravnem sredstvu.

Kot je razvidno iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, z dne 28.5.2007, je naročnik po predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo glede izpolnjevanja procesnih predpostavk (pri čemer je ugotovil, da je "zahtevek vložen pravočasno, da je vlagatelj predložil potrdilo o vplačilu takse, in da ga je vložila oseba, ki ji je na podlagi 9. člena ZRPJN mogoče priznati aktivno legitimacijo") le-tega meritorno obravnaval ter ga nato v izreku odločitve v celoti zavrgel. Ravno tako je vsebinska obravnava zahtevka očitna tudi iz obrazložitve in utemeljitve naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

ZRPJN v prvem in drugem odstavku 13. člena določa postopanje naročnika v zvezi s procesnim preverjanjem zahtevka za revizijo: "(1) Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. (2) Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.", medtem ko je v prvem odstavku 16. člena ZRPJN določeno postopanje naročnika v zvezi z vsebinskim preverjanjem zahtevka za revizijo: "(1) Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.".

Državna revizijska komisija ob navedenem ugotavlja, da je naročnik z izdajo odločitve o zahtevku za revizijo, ki vsebuje nasprotujoča si izrek in obrazložitev, kršil citirane določbe ZRPJN.

Ker pa ZRPJN ne vsebuje natančnejših določil o tem, kaj za postopek pravnega varstva pomeni navedeno naročnikovo ravnanje, je Državna revizijska komisija, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, s tem v zvezi uporabila določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 83/02, 96/02, 58/03, 73/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06, 69/06; v nadaljevanju: ZPP). ZPP v 14. točki 339. člena med drugim navaja, da je bistvena kršitev (pravdnega) postopka vselej podana, "če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.".

Državna revizijska komisija tako skladno z vsem navedenim ugotavlja, da predstavlja naročnikovo ravnanje (t.j. izdaja odločitve z nasprotujočima si izrekom in obrazložitvijo) bistveno procesno kršitev postopka revizije, ki je ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo njegove odločitve o zahtevku za revizijo. Odločitev naročnika namreč ni ustrezno utemeljena in zato ni preverljiva, zaradi česar vlagatelju po mnenju Državne revizijske komisije ni bila dana možnost ustreznega pravnega varstva v skladu z ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 1.6.2007, ter v ponovnem sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 4.6.2007, zahteval tudi povrnitev stroškov, in sicer stroškov v zvezi z zahtevkom za revizijo, ter stroškov sestave navedenih vlog, za vsako posebej po 50 točk s pripadajočimi administrativnimi stroški.

V zvezi s stroški revizijskega postopka je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, da bo o teh stroških odločeno ob obravnavi zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o pritožbi kot edinem dopustnem pravnem sredstvu v predmetni zadevi, vlagatelj pa je priglasil stroške za sestavo sporočil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in torej ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, gre njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v zvezi z navedenima vlogama zavrniti kot neutemeljeno, saj zanjo ni najti pravne podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.









POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 11.6.2007



Predsednica senata:

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetnik Goran Kanalec, štefanova 5/V, Ljubljana
- Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana