018-173/2007 Javno podjetje INFRA d.o.o.

Številka: 018-173/2007-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3, 26/07; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Izvedbo vodnogospodarskih ureditev na akumulacijskem bazenu HE Blanca - 2. razpisni sklop", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ATLAS s.r.l., Via Carnia 28, Gorizia, Italija, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetnica Laura B. Ludvig, Kotnikova 35, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik) ter na podlagi predloga naročnika z dne 06.06.2007, za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, dne 07.06.2007

ODLOČILA

Predlog naročnika z dne 06.06.2007 za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila za "Izvedbo vodnogospodarskih ureditev na akumulacijskem bazenu HE Blanca - 2. razpisni sklop", se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za oddajo obravnavanega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 33/07 z dne 13.04.2007 in št. 45/07 z dne 25.05.2007 ter v Uradnem listu EU, pod št. 80306-2007 dne 04.04.2007 in pod št. 117303-2007 dne 22.05.2007.

Vlagatelj je dne 31.05.2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga celotno razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi, po mnenju vlagatelja določenih diskriminatornih zahtev naročnika v razpisni dokumentaciji ter neskladja z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 - v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je dne 06.06.2007 vložil predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo vlagatelja ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj utemeljuje vložitev predloga s pravočasno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za HE Blanca in Programa izvedbe infrastrukturnih ureditev za HE Blanca, sklep Vlade RS, št. 35000-2/2006/17 z dne 28.09.2006, pristopil k izvedbi infrastrukturnih ureditev na območju HE Blanca. Pri izvedbi investicije naročnik sodeluje s koncesionarjem drugih HE, Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar), ki je na podlagi Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save z dne 08.07.2002, sklenjene med Republiko Slovenijo, Savskimi elektrarnami Ljubljana d.o.o. in koncesionarjem, ter k njej sklenjenim Aneksom št. 1 z dne 26.11.2004 in Aneksom št. 2 z dne 01.12.2006, zadolžen za izvedbo energetskih ureditev v okviru izgradnje posamezne HE. Na podlagi Aneksa št. 1 je izvajalec gospodarske javne službe dolžan svoje obveznosti v zvezi z zgraditvijo objektov vodne infrastrukture oziroma ureditvijo državne in lokalne infrastrukture izvrševati pravočasno in v takih rokih, da lahko koncesionar spoštuje roke glede izgradnje posamezne HE. Koncesijska pogodba ureja tudi dinamiko gradnje ter posledice prekoračitve rokov. Po sprejetem terminskem planu je rok izgradnje HE Blanca 30.09.2008, ko je predvidena prva polnitev akumulacijskega bazena, rok pričetka obratovanja pa je 27.05.2009. Vsakršno zadrževanje postopka oddaje javnega naročila tako po mnenju naročnika pomeni onemogočanje izpolnjevanja obveznosti izvajalca javne službe v zvezi s pravočasno izvedbo del. Koncesionar je namreč z izvedbenimi deli na objektu začel že leta 2005 in vsa dela izvaja v skladu s sprejetim terminskim planom, zato je še toliko bolj pomembno, da se infrastrukturne ureditve, ki so predmet obravnavanega naročila, izvedejo pravočasno. Polnitev akumulacijskega bazena in s tem proizvodnja električne energije brez pravočasne izvedbe predmetnega sklopa ne bo možna. Neizpolnjevanje zastavljenih rokov pa ima tudi dolgoročnejši vpliv, saj kasnejša izgradnja posamezne HE pomeni kasnejši začetek obratovanja HE in s tem proizvodnje električne energije, kakor tudi na priliv sredstev v državni proračun in proračun občine, na območju katere leži HE. Koncesionar mora namreč na podlagi koncesijske pogodbe koncendentu in lokalni skupnosti plačati letni znesek plačila za koncesijo 10% od vrednosti proizvedene električne energije v drugih HE. Vrednost električne energije v smislu te pogodbe je prihodek, ki ga koncesionar doseže s prodajo električne energije, proizvedene v HE, ki so predmet te pogodbe. Dolžnost plačila za koncesijo za posamezno HE nastopi z začetkom prodaje električne energije, proizvedene v posamezni HE. V konkretnem primeru bi tako zaradi zamude pri izgradnji HE, povzročene zaradi nezmožnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila, povzročila izpad proizvodnje v višini najmanj 7 mio eurov letno. Naročnik pa tudi poudarja, da je vlagatelj razpisno dokumentacijo dvignil šele dva dni pred iztekom roka za odpiranje ponudb, da ni prisostvoval ogledu gradbišča, priprava tovrstne ponudbe za gradbena dela v višini 7 mio eurov pa zahteva vsaj nekaj tednov dela, zato se naročniku postavlja vprašanje o resnem interesu vlagatelja za dodelitev obravnavanega naročila.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V konkretnem primeru iz obrazložitve naročnikovega predloga za nezadržanje postopka niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, da obstaja možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni razvidno, zakaj naj bi bil v konkretnem primeru javni interes močnejši od interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, da mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. Okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, saj je bil seznanjen z obveznostmi iz koncesijske pogodbe in aneksov, na katere se sklicuje v predlogu. Državna revizijska komisija še poudarja, da mora naročnik v okviru vsakega postopka oddaje javnega naročila računati s tem, da je lahko vložen revizijski zahtevek, ki zadrži postopek, zato mora naročnik dovolj zgodaj pričeti s postopkom. V obravnavanem primeru pa naročnik ni pojasnil, zakaj s postopkom ni pričel prej, kolikor je že bil pravočasno seznanjen s svojimi obveznostmi, da bi si tako zagotovil dovolj časa prav zaradi morebitnih revizijskih postopkov.

Naročnik tudi ni izkazal, da bi mu zaradi začasnega zadržanja predmetnega postopka nastajala resna in nepopravljiva škoda, oziroma, da zaradi zadržanja postopka ne more izvajati svoje dejavnosti, oziroma, da bo zaradi zadržanja dejansko nemožna oddaja predmetnega javnega naročila. Kakor navaja naročnik, je rok izgradnje HE Blanca 30.09.2008 in rok pričetka obratovanja 27.05.2009, pri čemer pa naročnik ni navedel oziroma utemeljil, kako bi zadržanje predmetnega postopka za čas do odločitve Državne revizijske komisije povzročilo prekoračitev navedenih rokov.

Izhajajoč iz zgoraj podanih zaključkov, Državna revizijska komisija, ugotavlja, da naročnik svojega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni uspel zadostno utemeljiti. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vlagateljev zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 07.06.2007

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Javno podjetje INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica
- Odvetnica Laura B. Ludvig, Kotnikova 35, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana