018-156/2007 Občina Tržič
Številka: 018-156/2007-12Datum sprejema: 1. 6. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005; v nadaljnjem besedilu: Poslovnik Državne revizijske komisije), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, v postopku revizije oddaje javnega naročila za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda", začetega na podlagi zahtevka za revizijo gospodarske družbe GML, d. o. o., Kersnikova 10, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 01. junija 2007
odločila:
1. Predlogu naročnika za sprejem sklepa na podlagi določila drugega odstavka 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ugodi na način, da vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 18. maja 2007 v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 88/2006, z dne 18. avgusta 2006, pod številko objave Ob-23412/06, pa tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, številka 2006/S 155, z dne 17. avgusta 2006, pod številko objave 167264, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" po odprtem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Predhodni razpis v povezavi s predmetnim javnim naročilom je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 28/2006, z dne 17. marca 2006, pod številko objave Ob-7741/06, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, številka 2006/S 53, z dne 17. marca 2006, pod številko objave 55231. Popravki objave so bili objavljeni
- v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 33/2007, z dne 13. aprila 2007, pod številko objave Ob-10211/07,
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, številka 2007/S 68, z dne 06. aprila 2007, pod številko objave 082311,
- v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 41/2007, z dne 11. maja 2007, pod številko objave Ob-13345/07,
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, številka 2007/S 87, z dne 05. maja 2007, pod številko objave 105940.
Naročnik je dne 21. maja 2007 ob 8. uri in 43 minut, to je po roku, določenem za sprejemanje ponudb (ki je bil določen na 21. maj 2007 do 8.00 ure), po hitri pošti Pošte Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo. Dne 21. maja 2007 je naročnik izdal "PREDLOG ZA IZDAJO SKLEPA, DA VLOŽENI ZAHTEVEK ZA REVIZIJO NE ZADRŽI NADALJNJIH AKTIVNOSTI V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA - 11. člen ZRPJN" številka 354-015/2006-31 (v nadaljnjem besedilu: predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila), v katerem je zapisal, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-415/06-45-0570, izdanega dne 23. februarja 2007, â??"ustrezno dopolnil razpisno dokumentacijo, ter predvidel nov rok za oddajo ponudb in sicer dne 23. 04. 2007.
Pred novim rokom, določenim za oddajo ponudb pa je naročnik prejel zahtevi za revizijo s strani vlagatelja Primorje d.d., Ajdovščina ter vlagateljev Alpra trgovskega podjetja, d.o.o., Trzin in Kovinoplastike Piskar d.o.o., Mengeš." Naročnik v nadaljevanju predloga za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, še dodaja, da â??"je dne 26.04.2007 prejel Sklep Državne revizijske komisije o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila zaradi vloženega zahtevka za revizijo, št. 018-133/2007.
Zato je naročnik predvidel nov rok za oddajo ponudb in sicer dne 21. 05. 2007."
Predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija prejela dne 23. maja 2007. V predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, â??"naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.". Predlog je strukturiran v pet točk, pri čemer naročnik v točki I. oziroma točki IV. podaja predlog po 11. členu ZRPJN, v točki II., ki zajema njegov pretežni del, povzema dejansko in pravno stanje v zadevi (utemeljitev predloga), se opredeljuje do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo in utemeljuje svoj predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V točki III. naročnik navaja priloge, v točki V. pa podaja obvestila in določa pooblaščenca za sprejemanje pisem.
Predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, naročnik utemeljuje z zatrjevanjem, da je predmetno javno naročilo sofinancirano s sredstvi Kohezijskega sklada, katerih koriščenje je opredeljeno v Odločbi komisije številka 2005 SI 16 C PE 002, z dne 13. decembra 2005 (v nadaljnjem besedilu: Odločba Komisije), o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za skupino projektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v Občini Tržič v Republiki Sloveniji. Naročnik posebej poudarja, da je koriščenje sredstev Kohezijskega sklada, s katerimi se predmetno javno naročilo sofinancira v višini 60,05 % vrednosti investicije, omejeno s pravilom discipline programske porabe (pravilo n+2) in s skrajnim rokom za koriščenje sredstev. Po zatrjevanju naročnika morata biti po pravilih Kohezijskega sklada (pravilo discipline programske porabe) uvedba v delo oziroma začetek del izvedena v roku 24 mesecev po izdaji Odločbe Komisije. Odločba Komisije je bila izdana dne 13. decembra 2005 in je začela veljati naslednji dan po njeni izdaji, ko so jo prejeli na Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU.
Navedeno pomeni, dodaja naročnik, da v primeru, če uvedba v delo oziroma začetek del ne bosta izvedena do dne 14. decembra 2007, naročnik in Republika Slovenija izgubita pravico koriščenja sredstev Kohezijskega sklada. Izguba evropskih virov financiranja po prepričanju naročnika ogroža javni interes, saj pomeni neizpolnitev obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela z Odločbo Komisije o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za skupino projektov, ki vključujejo izgradnjo kolektorjev odpadnih voda in čistilne naprave za odpadne vode ter obnovo in izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo, za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v Občini Tržič, prav tako pa pomeni tudi oškodovanje, saj Republika Slovenija izgubi 11.306.521,00 eurov (EUR) evropskih sredstev. V dokaz svojih navedb naročnik predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, prilaga tudi Odločbo Komisije.
Interes za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila se po zatrjevanju naročnika kaže tudi v rešitvi težav z onesnaženjem površinskih voda in s tem uskladitev z evropskimi standardi kakovosti pitne vode, z vzpostavitvijo novih postopkov čiščenja vode, delovanja sistema oskrbe z vodo, kar bo omogočilo manjši obseg odtekanja vode iz omrežja ter sanitarnih razmer in tveganj za zdravje prebivalcev. V dokaz svojih navedb naročnik predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, prilaga tudi Prilogo I k Odločbi Komisije.
Dne 26. maja 2007 je Državna revizijska komisija naročnika pozvala na odstop dodatne dokumentacije (glede izkazovanja posredovanja predloga za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naroči, vlagatelju). Naročnik je dodatno dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil po pošti, Državna revizijska komisija pa jo je prejela dne 29. maja 2007. Iz dodatno odstopljene dokumentacije izhaja, da naročnik dopolnjuje svoj predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ga ustrezno spreminja in (dodatno) pojasnjuje.
Dne 29. maja 2007 je Državna revizijska komisija naročnika pozvala na odstop dodatne dokumentacije in od njega na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala tudi dodatna pojasnila. Naročnik je dne 30. maja 2007 na Državno revizijsko komisijo naslovil dopis "DOPOLNITEV PREDLOGA ZA IZDAJO SKLEPA, DA VLOŽENI ZAHTEVEK ZA REVIZIJO NE ZADRŽI NADALJNJIH AKTIVNOSTI V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA - 11. člen ZRPJN" številka 354-015/2006-31.
Po proučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodila na način, na kakršnega izhaja iz izreka tega sklepa in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji odstavek 11. člena ZRPJN ("Posledice vloženega zahtevka za revizijo") določa, da "Naročnik posreduje predlog"â?? za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, â??"hkrati tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ki sme o njem posredovati Državni revizijski komisiji in naročniku svoje mnenje v treh dneh od njegovega prejema. Mnenje mora vlagatelj zahtevka za revizijo obrazložiti." Na podlagi citirane določbe ZRPJN gre torej nesporno zaključiti, da mora naročnik predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, hkrati (s posredovanjem Državni revizijski komisiji) posredovati tudi vlagatelju zahtevka za revizijo. Iz zadnjega (od)stavka točke "II. (dejansko in pravno stanje v zadevi, utemeljitev predloga)" predloga naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, izhaja: "Svoj predlog je naročnik posredoval tudi vlagatelju." Državna revizijska komisija je, skladno z doslej navedenim, naročnika dne 26. maja 2007 oziroma dne 29. maja 2007 pozvala, naj izkaže posredovanje predloga vlagatelju, naročnik pa je posredovanje predloga vlagatelju ustrezno izkazal dne 31. maja 2007, ko je Državna revizijska komisija prejela "DOPOLNITEV PREDLOGA ZA IZDAJO SKLEPA, DA VLOŽENI ZAHTEVEK ZA REVIZIJO NE ZADRŽI NADALJNJIH AKTIVNOSTI V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA - 11. člen ZRPJN" številka 354-015/2006-31. Iz navedenega dokumenta nesporno izhaja: "Obveščamo vas, da smo"â?? â??"v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZRPJN v povezavi s petim odstavkom 11. člena ZRPJN, vlagatelju"â?? â??"pisno posredovali obvestilo o predlogu naročnika za izdajo sklepa po 11. členu ZRPJN in kopijo predloga. Prilagamo tudi kopijo potrdila Hitre pošte Pošte Slovenija"â?? Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, vpogledala v kopijo potrdila Hitre pošte Pošte Slovenije, d. o. o., ter ugotovila, da iz nje dejansko izhajajo podatki "Pošiljatelj: Občina, Trg Svobode 18, 4290 Tržič", "Odv."â?? â??"Benigar Tošič, Litijska 45, 1001 Ljubljana", pa tudi "**Potrdilo**" (nalepka o oddaji).
Državna revizijska komisija nadalje izpostavlja, da Direktiva Sveta številka 89/665/EGS, z dne 21. decembra 1989, o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta številka 89/665/EGS) ne zahteva, da mora nacionalna zakonodaja, ki ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, revizijskemu zahtevku zagotoviti ex lege suspenzivni učinek, temveč je to le ena izmed možnosti za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva. Tretja točka člena 2 Direktive Sveta številka 89/665/EGS namreč določa: "Review procedures need not in themselves have an automatic suspensive effect on the contract award procedures to which they relate.", četrta točka istega odstavka pa: "The Member States may provide that when considering whether to order interim measures the body responsible may take into account the probable consequences of the measures for all interests likely to be harmed, as well as the public interest, and may decide not to grant such measures where their negative consequences could exceed their benefits. A decision not to grant interim measures shall not prejudice any other claim of the person seeking these measures."
ZRPJN v prvem odstavku 11. člena ("Posledice vloženega zahtevka za revizijo") kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila (in s tem nadaljnje aktivnosti naročnika) do odločitve Državne revizijske komisije. Skladno z navedenim ima vloženi zahtevek za revizijo torej ex lege suspenzivni učinek, naročnik pa ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila ("Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A) s komentarjem sprememb in dopolnitev", GV Založba, d. o. o., Ljubljana, 2003 - komentar dr. Vesne Kranjc k 11. členu ZRPJN, stran 26). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, temveč določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je torej pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (oziroma v njem podanih revizijskih navedb), zato za njeno odločitev o takšnem predlogu niso relevantna stališča naročnika do vlagateljevega zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru predloga za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Navedeno pa pomeni, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditve takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi izpostavljenih argumentov (dejstev in dokazov) Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje v smislu, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj iz Odločbe Komisije izhaja, da se predmetno javno naročilo (v obliki pomoči) sofinancira iz sredstev Kohezijskega sklada, pri čemer znaša odobrena stopnja pomoči Skupnosti za projekt 60,05 % (četrta točka 3. člena Odločbe Komisije). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila obstaja tudi dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode, ki se kaže v izgubi sredstev sofinanciranja predmetnega javnega naročila iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 11.306.521,00 EUR, kakor to zatrjuje naročnik, zapisano pa izhaja tudi iz šeste točke 3. člena Odločbe Komisije, ki določa: "Maksimalni znesek pomoči iz Kohezijskega sklada znaša 11.306.521 EUR." Pri tem "izdatki, nastali pred 1. avgustom 2005, ne izpolnjujejo pogojev za pomoč iz Kohezijskega sklada. Izdatki, ki se nanašajo na projekt, izpolnjujejo pogoje za pomoč do 31. decembra 2010." (druga točka 2. člena Odločbe Komisije), "Najvišji izdatek, ki se ga lahko upošteva za izračun pomoči"â?? pa â??"znaša 18.828.147 EUR" (prva točka 3. člena Odločbe Komisije).
Odločba Komisije v prvi točki 4. člena nadalje določa, da se "Obveznosti in plačila pomoči Skupnosti, odobrene za projekt,"â?? â??"izvršijo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1164/94 in s členoma C in D Priloge II k Uredbi." "Prvi obrok pomoči znaša 9.045.217 EUR in se dodeli iz proračuna za 2005. Ostanek pomoči se dodeli naknadno glede na napredek pri izvajanju projekta." (sedma točka 4. člena Odločbe Komisije), "Vmesna plačila se izvršijo v skladu z napredkom pri izvajanju projekta." (deveta točka 4. člena Odločbe Komisije). Člen 11 (Finančne določbe) Uredbe Sveta (ES) številka 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določa, da se v proračun zapisane odobrene pravice za prevzem obveznosti dodelijo na podlagi odločb o odobritvi ukrepov v skladu s členom 10, pomoč v zvezi s projekti pa se praviloma dodeli v letnih obrokih. Komisija lahko ob sprejetju odločbe o dodelitvi pomoči v ustreznih primerih kljub temu dodeli skupni znesek dodeljene pomoči. Izplačila, ki sledijo začetnemu predplačilu, morajo biti tesno in pregledno povezana z napredkom, doseženim pri izvajanju projektov, plačila pa so podvržena posebnim določbam iz Priloge II. Iz Odločbe Komisije pa nadalje v 11. členu izhaja tudi to, da "Neizpolnjevanje te odločbe lahko vodi v zmanjšanje, začasno opustitev ali prekinitev pomoči"â??
Iz Uredbe Sveta (ES) številka 1265/1999 z dne 21. junija 1999 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) številka 1164/94 o ustanovitvi Kohezijskega sklada nadalje izhaja, da se, razen v utemeljenih primerih, â??"pomoč, ki je bila dodeljena za projekt, skupino projektov ali fazo projekta, pri katerem se dela niso začela v dveh letih od datuma predvidenega začetka, navedenega v odločbi o dodelitvi pomoči, ali od datuma odobritve, če je ta poznejši, prekliče."
Državna revizijska komisija na podlagi doslej izpostavljenega ugotavlja, da tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, v obravnavanem primeru v javnem interesu nesporno napotuje na sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila do sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Razlogi za nezadržanje postopka so namreč v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije nedvomno močnejši od razlogov za zadržanje. Delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila (izvede zbiranje ponudb, njihovo odpiranje, pregledovanje in vrednotenje), hkrati pa do pravnomočnega zaključka postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki se vodi na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji javnega naročila. Z dovolitvijo doslej izpostavljenih dejanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o vloženem zahtevku za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskega postopka, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo. Navedeno pomeni, da naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo (ugoditve zahtevku za revizijo, zavrnitve zahtevka za revizijo ali zavrženja zahtevka za revizijo), ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, pa tudi, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Opozoriti gre tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo. Suspenzivni učinek ima namreč vsak vložen zahtevek za revizijo, ne glede na njegovo vsebinsko utemeljenost.
Upoštevajoč vse doslej izpostavljeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru resnično obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode, obenem pa odločila, da se naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodi na način kot izhaja iz izreka tega sklepa. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 18. maja 2007 v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Predsednik Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 11. člena ZRPJN (in ob ugotovitvi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN) predmetni sklep izdaja še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, pri čemer Državna revizijska komisija lahko po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka 11. člena ZRPJN (šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Slednjo določbo gre po "Stališču Državne revizijske komisije glede 9. in 11. člena ZRPJN", sprejetem na njeni 15. in 16. občni seji, interpretirati na način, da se poseben akt (nov sklep) izda le v primeru, če se Državna revizijska komisija odloči (na podlagi predloga vlagatelja ali po uradni dolžnosti) spremeniti ali razveljaviti tako imenovano ex parte začasno odredbo (izdano po petem odstavku 11. člena ZRPJN). V nasprotnem primeru (če Državna revizijska komisija ugotovi, da ni razlogov za spremembo ex parte začasne odredbe) o morebitnem predlogu vlagatelja za spremembo sklepa Državna revizijska komisija odloči hkrati ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo (oziroma odločanju o drugem pravnem sredstvu). Takšno razlago podpira tudi drugi odstavek 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije, po katerem lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve sklep predsednika Državne revizijske komisije spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 01. junija 2007
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič
- odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana
- GML, d. o. o., Kersnikova 10, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana