018-139/2007 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-139/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča in svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Dobavo in montažo videlo linije s pripadajočimi aparati" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Olympus Slovenija d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.05.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, z dne 11.04.2007, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27.11.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbiro ponudnika za "dobavo in montažo video linije s pripadajočimi aparati" po odprtem postopku v skladu z 18. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju ZJN-1). Na podlagi 70.člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju: ZJN-2), je naročnik dne 23.02.2007 izdal spremembo sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki se po spremembi izvede po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi skladno z določili 30.člena ZJN-2.

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 19, z dne 02.03.2007, pod št. objave Ob-5399/07.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v dokumentu, z dne 14.03.3007, naročniku postavil več vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo, na katere je naročnik odgovoril v dopisu, z dne 02.04.2007. Naročnik je zaradi zahtevnosti zastavljenih vprašanj odločil, da podaljša rok za oddajo ponudb in sicer iz dne 22.3.3007 na dan 11.04.2007 do 11. ure, kar je potencialnim ponudnikom sporočil v dopisu, z dne 19.03.2007.

Vlagatelj je dne 11.04.2007 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem naročniku očita, da ni zagotovil daljšega roka za oddajo ponudb, v katerem bi lahko ponudniki pripravili ponudbo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj so odgovore na vprašanja prejeli le en dan pred oddajo ponudb, to je 11.04.2007. Poleg navedene kršitve pa vlagatelj zatrjuje, da so v razpisni dokumentaciji določena diskriminatorna merila in pogoji, da razpisna dokumentacija v tehničnih karakteristikah ni jasna in nedvoumna ter da je pripravljena tako, da se nanjo lahko prijavi le en ponudnik.
Po vlagateljevem mnenju oba merila pod točko b) in c) 10. člena razpisne dokumentacije, predstavljata nesorazmerno visok ponder, saj sta ovrednotena s 15 točkami, ki jih lahko v polnem številu doseže le proizvajalec endoskopov - firma Pentax. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka naročniku očita diskriminatorno zahtevo v razpisni dokumentaciji, da mora biti premer vstavnega tubusa od 9,5 mm do 10 mm, saj je s tem pisana na kožo določenemu ponudniku. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v 9. odgovoru na vprašanje (v dopisu, z dne 02.04.2007), kaj naj bi predstavljal "standardni set za video gastroskop in video duodenoskop", prepisal Pentaxov katalog tehničnih karakteristik kar naj bi storil tudi pri določitvi široko postavljene strokovne zahteve v razpisni dokumentaciji, da morajo imeti tehnične karakteristike podsklopa videogastroskop, videokoloskop, videoduodenoskop visoko resolucijski barvni CCD čip. Vlagatelj ob tem pojasnjuje, da je naročniku postavil zelo jasno in nedvoumno vprašanje, kaj naj bi pomenil izraz visoko resolucijski čip, na katerega je naročnik subjektivno in pavšalno odgovoril brez strokovnih argumentov. Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da je ponudil pavšalni in nejasen odgovor na vprašanje kakšna mora biti moč ksenonske žarnice, enako dejstvo pa je po njegovem mnenju tudi v odgovorih pod točko 5, 6, in 7, ki jih je naročnik posredoval v dopisu, z dne 02.04.2007. Ob tem še navaja, da je naročnik spremenil zahtevo glede programske opreme za prenos slik in podatkov o pacientih iz procesorja v računalnik, vendar pri tem ni podal jasnih tehničnih pojasnil v kakšni kakovosti morajo biti posnete slike ali filmi. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka vztraja, da naročnik v tehničnih karakteristikah razpisne dokumentacije zahteva zastarel sistem za izvajanje ERCP-jev, kar je določil v podsklopu videoduodenoskop (8. alineja - dovoljena je inovativna V sistem tehnologija) in da nikakršne resne presoje ne vzdržijo navedbe, da se je naročnik pozanimal pri kolegih v Sloveniji in da predlagana tehnologija zato ne pomeni neke zelo bistvene prednosti.

Vlagatelj na podlagi navedenih razlogov v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, podrejeno pa predlaga, da spremeni razpisno dokumentacijo tako, do bo postavil nediskriminatorne pogoje in merila ter pripravil razpisno dokumentacijo v tehničnem delu na način, kot to določa ZJN-2. Vlagatelj priglaša odvetniške stroške za sestavo zahteve za revizijo postopka v višini 2.000 odvetniških točk po 18. tar. št. ODT in 2% materialnih stroškov v višini 20 odvetniških točk, kar z vključenim 20% DDV znaša 1.112,61 EUR ter stroške plačane takse v znesku 417,29 EUR.

Naročnik je s sklepom, z dne 24.04.2007, zahtevek za revizijo zavrnil ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Naročnik v obrazložitvi citiranega sklepa obrazloži razloge za svojo odločitev, ob tem pa pojasnjuje, da se za podaljšanje roka za oddajo ponudb ni odločil, ker nova vprašanja niso spreminjala razpisne dokumentacije. Naročnik v nadaljevanju dodaja, da so merila, ki se nanašajo na tehnične prednosti in so določena v razpisni dokumentaciji, povezana s funkcionalnimi lastnostmi in bistveno vplivajo na uporabo oz. delovanje predmeta javnega naročila. Nadalje naročnik zavrača očitek glede vstavnega tubusa od 9,5mm do 10 mm, da je postavljena zahteva v razpisni dokumentaciji diskriminatorna in pisana na kožo enemu proizvajalcu, saj meni, da na trgu obstajata vsaj dva različna proizvajalca, ki lahko ponudita to kar zahteva. Glede očitka, ki se nanaša na standardni set proizvajalca in glede očitka v zvezi z visoko resolucijskim barvnim CCD čipom, naročnik v obrazložitvi sklepa oba zavrača, saj meni, da zahtevi nista pisani na kožo določenemu ponudniku kot trdi vlagatelj, temveč ravno zaradi široko postavljenih zahtev le-te ustrezajo različnim proizvajalcem endoskopske opreme. Naročnik v nadaljevanju sklepa tudi ugotavlja, da je v odgovorih na vprašanja jasno navedel, kolikšna mora biti najmanjša moč ksenonske žarnice, glede očitkov, da je naročnik premalo natančno podal tehnične karakteristike za slikovno arhivsko enoto, pa le to naročnik prereka in utemeljuje z dejstvom, da različni ponudniki s svojo opremo shranjujejo slike in filme na različne načine in v različnih formatih zaradi česar zahteva ni diskriminatorna. Glede zadnjega vlagateljevega očitka, da v tehničnih karakteristikah razpisne dokumentacije zahteva zastarel sistem za izvajanje ERCP-jev, pa pojasnjuje, da je v tehničnih zahtevah navedel, da je omenjena tehnologija dovoljena in ne tudi obvezna.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 26.04.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V predmetnem obvestilu vlagatelj vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, z dne 11.4.2007, v nadaljevanju pa priglaša odvetniške stroške za nadaljevanje postopka v višini 500 odvetniških točk z vključenim DDV.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 03.05.2007, ki ga je slednja prejela 04.05.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama obstaja spor glede vlagateljeve zahteve po podaljšanju roka za oddajo ponudb, glede določitve meril za izbiro najugodnejšega ponudnika in pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji ter da razpisna dokumentacija v tehničnih karakteristikah ni jasna in nedvoumna, kar naj bi se po vlagateljevih navedbah odražalo v diskriminatornosti razpisne dokumentacije, na katero se po vlagateljevem mnenju lahko prijavi le en ponudnik.
Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje ali je naročnik pri podajanju odgovorov, določanju zahtev, pogojev in meril v razpisni dokumentaciji ravnal v skladu z določbami ZJN-2.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala utemeljenost vlagateljeve revizijske navedbe glede podaljšanja roka za oddajo ponudb. Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja zaradi obsežnih in številnih vprašanj, ki jih je prejel od potencialnih ponudnikov, prestavil rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje, in sicer iz dne 22.3.2007, na dan 11.04.2007 kar je vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo sporočil v dopisu, z dne 19.03.2007. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svoje odgovore na vprašanja posredoval v dveh dokumentih, z dne 02.04.2007 ter z dne 07.04.2007. Vlagatelj je dokument, z dne 07.04.2007, prejel dne 10.4.2007 ter zaradi obsežnosti prejetih odgovorov še isti dan na naročnika naslovil dopis z zahtevo, da določi nov rok za oddajo ponudb. Državna revizijska komisija je vpogledala v spisovno dokumentacijo in ugotovila, da so odgovori na vprašanja, ki jih je naročnik posredoval dne 07.04.2007, posredovani na petih straneh (sama vsebina odgovorov je podana na dveh straneh), pri čemer so nova vprašanja, ki jih je postavil drug potencialni ponudnik, povzeta oz. prepisana iz že predhodno zastavljenih vprašanj, ki jih je postavil vlagatelj v dokumentu, z dne 14.03.2007. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so odgovori naročnika, z dne 07.04.2007, kratki in jedrnati ter da pojasnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v citiranih odgovorih podal dodaten odgovor oz. dodatno pojasnilo pri 3. vprašanju ("najmanjša moč ksenonske žarnice mora biti 100W"), 4. vprašanju ("zahtevamo programsko opremoâ??z možnostjo zapisa kratke diagnoze, ki se avtomatsko shranjuje in sortira po imenih pacientov v mape") in pri 5. vprašanju ("videoendoskope naj bo možno prati v obstoječih tremodezinfekcijskih pralnih strojihâ??"), pri 11. vprašanju pa je naročnik pojasnil, da lahko "dobavitelji ponudijo tudi opremo z boljšimi karakteristikami od zahtevanih". V preostalih odgovorih je naročnik zgolj potrdil zahteve iz razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da podani odgovori ne spreminjajo razpisne dokumentacije, temveč jo zgolj pojasnjujejo, poleg tega pa iz spisovne dokumentacije izhaja, da vlagatelj po prejemu odgovorov, z dne 02.04.2007, na vprašanja, ki jih je sam postavil, naročniku ni postavil dodatnih vprašanj v zvezi z odgovori naročnika oz. domnevno nejasnostjo razpisne dokumentacije, iz česar gre sklepati, da ni imel dodatnih vprašanj pri pripravljanju ponudbe.
Državna revizijska komisija se na podlagi navedenega strinja z odločitvijo naročnika, ki jo je podal v obrazložitvi sklepa, z dne 24.04.2007, v katerem navaja, da se za podaljšanje roka za oddajo ponudb ni odločil, ker nova vprašanja v ničemer niso spreminjala razpisne dokumentacije. Poleg tega pa gre poudariti, da je naročnik svoje odgovore posredoval priporočeno po pošti takoj naslednji dan po prejemu vprašanj potencialnega ponudnika, (ki ni vlagatelj) torej 07.04.2007. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, da so v razpisni dokumentaciji določena diskriminatorna merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj sta dva merila v 10. členu (Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) pod točko b) in c), ki sta ovrednotena s 15 točkami, nesorazmerno visoko ponderirana in jih po vlagateljevih navedbah lahko izpolni le proizvajalec endoskopov - firma Pentax. Vlagatelj iz tega razloga meni, da sta merili diskriminatorni, saj avtomatično izločata ostale ponudnike, ki bi zaradi tega morali ponuditi bistveno nižjo ceno. Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 2. poglavju razpisne dokumentacije (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) v 10. členu določil merila za izbor najugodnejšega ponudnika in sicer pod točko a.) Skupna ponudbena vrednost, kjer lahko ponudnik pridobi največ 70 točk, pod točko b.) Možnost mehanskega čiščenja (čiščenja s ščetkami) vseh treh kanalov v celoti (delovnega, zračnega in vodnega) za videogastroskop, videokoloskop in videoduedenoskop, kjer lahko ponudnik dobi 15 točk ter pod točko c.) Rotacija priklopnega konektorja za 180 0, zaradi preprečevanja nastajanja zank in s tem posledično tudi gub ter zmanjšanja števila popravil za videogastroskop, videokoloskop in videoduedenoskop, kjer lahko ponudnik dobi 15 točk. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v spisovno dokumentacijo, kjer je naročnik v svojih odgovorih na vprašanja, z dne 02.04.2007, ter z odgovori na vprašanja, z dne 07.04.2007, pojasnil svoja stališča glede postavljenih meril in razloge zakaj jih ne želi spremeniti.
Iz določil tretjega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, pri čemer pa morajo biti le-ta opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedeti za pomen posameznih podatkov in da morajo zato podatki temeljiti na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.
Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik svoje specifične zahteve podane z merili pod točko b) in c) 10. člena razpisne dokumentacije uspel argumentirati v dopisu, z dne 02.04. 2007, kjer je z odgovorom na 1. vprašanje, ki se nanaša na merilo pod točko b) 10. člena razpisne dokumentacije pojasnil, da je "mehansko čiščenje s ščetko in detergentom učinkovit začetek pred kemično dezinfekcijo in dekontaminacijo" ter da "zamašitve endoskopov (predvsem v urgentni službi) sploh niso tako zelo redka stvarâ??Ponder je za tako prednost sorazmerno nizek". Pri odgovoru na 2. vprašanje glede merila pod točko c) 10. člena razpisne dokumentacije, pa je naročnik pojasnil, da je "rotacija pri koloskopu dobrodošla, saj nekateri izkušeni endoskopistiâ??obračajo instrument in s tem najbolj učinkovito razrešijo zanko in omogočijo hiter pregled in to brez bolečinâ?? Tehnološka posebnost je zahtevala nove tehnične rešitve in je pri mnogih endoskopistih zaželena". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odgovorih na vprašanja, z dne 07.04.2007 še enkrat ponovil in potrdil, da oba merila zanj predstavljata tehnično prednost, zato sta podana kot merilo in ne kot osnovna zahteva, zaradi česar meril v razpisni dokumentaciji ni spreminjal.
Iz določil šestega odstavka 48. člena ZJN-2 tudi izhaja, da v kolikor naročnik odda naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, merilo cena ne sme biti manj kot 60% vseh meril. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem javnem naročilu določil, da se pod točko a) 10. člena razpisne dokumentacije kot merilo upošteva skupna ponudbena vrednost blaga, zaradi katere lahko potencialni ponudnik na podlagi najnižje ponujene vrednosti prejme 70 točk, ostale ponudbe pa dobe sorazmerni delež po zapisani formuli. Iz tega gre ugotoviti, da cena kot merilo predstavlja 70% delež vseh podanih meril, ki jih bo naročnik upošteval v postopku ocenjevanja ponudb, s čemer naročnik ni kršil zgoraj navedene določbe zakona.
Ker je naročnik praviloma avtonomen pri postavitvi in vrednotenju meril, v kolikor so le-ta objektivno utemeljena, Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da naročnik s svojim ravnanjem ni kršil 48. člena ZJN-2, zato je vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da je v razpisni dokumentaciji v celoti diskriminatorna in pisana na kožo zahteva naročnika, da mora biti premer vstavnega tubusa od 9,5 mm do 10 mm. Državna revizijska komisija ugotavlja na osnovi vpogleda v razpisno dokumentacijo, da je naročnik v 8. poglavju "Tehnične zahteve naročnika", pod tehničnimi karakteristikami za Videogastroskope v 4. alineji zahteval: "premer vstavnega tubusa: od 9,5 mm do 10,00 mm". Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v dokumentu, z dne 02.04.2007, v 10. odgovoru podal svoje stališče na vlagateljev očitek, ("naročnik zahteva endoskop z bistveno slabšimi karakteristikami, kot ga ponujajo ostali proizvajalciâ??, zato smatramo, da je zahteva diskriminatorna in ne dopušča ponuditi ponudnikom endoskopa z bistveno boljšimi tehničnimi karakteristikami"), s katerim pojasnjuje, da "0,7 mm tanjši inštrument zanesljivo ni bistveno boljša karakteristika, ni bistveno prijaznejši in tudi ni bistveno manj travmatičen" kot meni vlagatelj, zato njegove zahteve ostanejo nespremenjene. Naročnik vztraja pri svojih zahtevah iz razpisne dokumentacije tudi v odgovorih na vprašanja, z dne 07.04.2007, kjer je postavljavec vprašanj, (ki ni vlagatelj), pri 7. vprašanju vsebinsko povzel odgovor naročnika, z dne 02.04.2007, ter hkrati dodatno opozoril, da v kolikor naročnik vrednost ne spremeni, lahko ponudbo za videogastroskop odda le proizvajalec Pentax. Državna revizijska komisija je pregledala spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj poleg zahtevka za revizijo priložil predstavitveno ponudbo proizvajalca Pentax iz katere je razvidno, da gastroskop omenjenega proizvajalca ustreza zahtevi naročnika, saj je njegov premer 9,8mm. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik s tako ozko postavljeno zahtevo glede vstavnega tubusa nedvomno zmanjšal število konkurentov na trgu, saj jo lahko izpolni le omejeno število ponudnikov. Državna revizijska komisija se z naročnikom sicer lahko strinja, da ima naročnik pravico postaviti stroge zahteve, vendar hkrati izpostavlja, da morajo za strogimi zahtevami obstajati tudi objektivni razlogi in ustrezni argumenti, sicer se ravnanje naročnikov spremeni zgolj v omejevanje konkurence in neupravičeno dajanje prednosti posameznim ponudnikom. Pri urejanju javnih naročil pa gre za to, da se naročnikom onemogoči samovoljno odločanje o izbiri sopogodbenikov in da se ta izbira podredi konkurenci. Pri tem pa je treba tudi opozoriti na dejstvo, da je diferenciacija med ponudbami po ZJN-2 dopuščena, njene meje pa predstavlja neupravičena diskriminatornost pogojev, ki bi utegnili objektivno neupravičeno preferirati potencialne ponudnike. Državna revizijska komisija je zato preverila predstavitev javnih ponudb potencialnih proizvajalcev, ki so objavljene na internetu, kjer je na spletni strani družbe Olympus www.olympus-europa.com/endoscopy pridobila podatek, da lahko videogastroskop z zahtevanimi tehničnimi karakteristikami naročnika glede premera tubusa (od 9,5 mm do 10,00 mm) ponudi tudi proizvajalec Olympus z artiklom EVIS EXERA II video gastroscope GIF-H180, saj njegov premer tubusa 9,8mm, ustreza razpisnim pogojem v smislu vstavnega tubusa. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nikjer v spisovni dokumentaciji ne poudarja, da sam omenjene zahteve ne more izpolniti in da je iz tega razloga razpisna dokumentacija diskriminatorna, temveč nenehno poudarja, da jo lahko izpolni le en ponudnik, to je po vlagateljevem mnenju proizvajalec Pentax, kar po ugotovitvah Državne revizijske komisije ne drži.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da tehnični pogoj glede vstavnega tubusa, ki ga naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji ni diskriminatoren, saj lahko najmanj dva ponudnika ponudita gastroskop z ustreznimi tehničnimi karakteristikami, zato je vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da naj bi naročnik v odgovoru na vprašanje, kaj naj bi predstavljal standardni set proizvajalca, dobesedno prepisal Pentaxov katalog "standardnega seta za video gastroskop in videoduodenoskop." Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj v dokumentu, z dne 14.3.2007, naročniku postavil vprašanje glede standardnega seta proizvajalca z zahtevo, da točno navede kaj mora dobavitelj poleg zahtevanega endoskopa še ponuditi. Naročnik je v odgovoru, z dne 02.04.2007, pojasnil, da naj bo v "standardnem setu" vsa standardna oprema, ki je potrebna za opravljanje diagnostike in terapije ter v nadaljevanju naštel kaj naj standardni set vsebuje ob tem pa Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da takega seta ne more ponuditi.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedel le potrošni material, ki ga lahko ponudniki sestavijo v "standardni set" kot zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji, zato je vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zelo široko strokovno zahtevo, da morajo tehnične karakteristike podsklopa videogastroskop, videokoloskop in videoduodenoskop imeti visoko resolucijski barvni CCD čip in da so takšne zahteve prepisane iz kataloga proizvajalca Pentax.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v dokumentu, z dne 02.04.2007, odgovoril na vprašanje vlagatelja, kaj smatra pod pojmom visokoresolucijski CCD čip, tako da, se pojem lahko različno razlaga, saj se tehnične karakteristike od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Naročnik je v nadaljevanju odgovora poudaril, da zahteva "videoendoskope z vgrajenim visokoresolucijskim barvnim CCD čipom, ki v kombinaciji z videoprocesorjem omogoča kvaliteten prikaz endoskopske slike na monitorju". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tako v razpisni dokumentaciji kot tudi v svojih odgovorih postavljeno zahtevo zapisal in pojasnil na zelo širok način. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da že sama navedba vlagatelja, "da je naročnik postavil zelo široko strokovno zahtevo" vodi v sklepanje, da naročnik v konkretnem primeru ni diskriminatoren saj očitno to zahtevo lahko izpolni več ponudnikov. Pogoje za sodelovanje oziroma tehnične zahteve torej postavi naročnik, vendar pa mora pri tem upoštevati temeljna načela ZJN-2, zlasti načelo enakopravnosti ponudnikov.
Na podlagi navedenega, naročnik pri postavitvi predmetnega pogoja ni ravnal v nasprotju z ZJN-2, zato je vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da je naročnik v tehničnih karakteristikah razpisne dokumentacije, v podsklopu videoprocesor z izvorom svetlobe, zahteval izvor svetlobe z vgrajeno ksenonsko žarnico, pri tem pa ni navedel kakšna mora biti moč te žarnice. Državna revizijska komisija je pregledala spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v svojih odgovorih, z dne 02.02.2007, podal opisen odgovor kaj pričakuje glede izvora svetlobe, s čimer je postavil razmeroma širok "razpon" pričakovanj. Naročnik je naknadno v dokumentu, z dne 07.04.2007, na vprašanje potencialnega ponudnika "Prosimo za točno vrednost kakšne moči žarnico mora imeti izvor svetlobe", z dne 05.04.2007, podal sledeči odgovor: "Najmanjša moč ksenonske žarnice mora biti 100 W". Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik jasno odgovoril na postavljeno vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (ki ni vlagatelj), zato je iz tega razloga predmetni vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

V nadaljevanju postopka je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljev očitek, da je naročnik v dokumentu, z dne 02.04.2007, ponudil nejasen odgovor na 5.,6., in 7. vprašanje, saj je po vlagateljevem mnenju naročnik podal le pričakovanja o tem kakšna naj bi bila oprema in kakšno opremo si naročnik želi, ob tem pa zahteva zastarelo opremo tudi v delu programske opreme za prenos slik in podatkov o pacientih iz procesorja v računalnik. Vlagatelj naročniku v tem delu tudi očita, da glede na spremenjeno tehnično zahtevo, ki jo je opredelil v odgovorih na vprašanja, z dne 02.04.2007, da mora ponujena programska oprema omogočati poleg prenosa slik in podatkov tudi kvalitetno snemanje, shranjevanje, tiskanje in obdelovanje slik, filmov in podatkov, ni dal jasnih tehničnih karakteristik, v kakšni kakovosti morajo biti posnete slike ali filmi. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenih vlagateljevih očitkov preverila spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je v dokumentu, z dne 02.04.2007, naročnik podal sledeče odgovore:
Pri 5. odgovoru (v dokumentu, z dne 02.04.2007) na vprašanje "V zahtevanih tehničnih karakteristikah; podsklop Videoprocesor z izvorom svetlobe ne navajate rezervne žarnice. Ali mora izvor svetlobe vsebovati rezervno halogensko žarnico"" naročnik odgovarja, da je halogenska žarnica zaželena.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odgovor naročnika na postavljeno vprašanje jasen in nedvoumen, zato ne more slediti vlagateljevemu očitku in ga je v tem delu spoznala kot neutemeljenega.
Pri 6. odgovoru (v dokumentu, z dne 02.04.2007) na vprašanje "V zahtevanih tehničnih karakteristikah; podsklop Videoprocesor z izvorom svetlobe v 9. alineji navajate tehnično zahtevo: Programska oprema za prenos slik in podatkov o pacientih iz procesorja v računalnikâ??Ali je zahtevana programska oprema namenjena le prenosu slik in podatkov"" naročnik odgovarja, da pričakuje samo to, da bo oprema taka, da bodo lahko brez težav in kvalitetno snemali, shranjevali, prenašali, tiskali in obdelovali slike, filme in podatke. Državna revizijska komisija je preverila tudi druge odgovore naročnika, ki vsebinsko ustrezajo postavljenemu vprašanju in ugotovila, da je v dokumentu, z dne 07.04.2007, naročnik v 4. odgovoru pojasnil, da zahteva "programsko opremo za prenos slik in podatkov o pacientih z možnostjo zapisa kratke diagnoze, ki se avtomatsko shranjuje in sortira po imenih pacientov v mape". Iz spisovne dokumentacije gre ugotoviti, da naročnik v svojih odgovorih ni navedel karakteristik glede kakovosti posnetih slik ali filmov, temveč je v obrazložitvi sklepa, z dne 24.04.2007, temu prerekal z dejstvom, da različni ponudniki s svojo opremo shranjujejo slike in filme na različne načine in v različnih formatih in da bi v primeru navedbe natančnejših karakteristik lahko bile omenjene tehnične zahteve diskriminatorne. Iz določil drugega odstavka 37.člena ZJN-2 izhaja, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Omenjeni člen tudi določa, da morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni opredelil natančnejših tehničnih karakteristik glede kakovosti posnetih slik in filmov, omogočil enakopraven dostop vsem ponudnikom, da lahko ponudijo blago z najboljšo kakovostjo. Po mnenju Državne revizijske komisije bi naročnik v razpisni dokumentaciji lahko navedel vsaj minimalne zahteve glede zahtevane kakovosti, vendar pa Državna revizijska komisija poudarja, da je le avtonomni volji naročnika prepuščena odločitev o tem, ali pri opredelitvi tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji natančneje določi izpolnjevanje tehničnih zahtev glede kakovosti, v kolikor presodi, da je to zanj pomembno ter ob upoštevanju potreb, ki jih želi zadovoljiti z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenega ne more slediti vlagateljevemu očitku, zato ga je v tem delu spoznala kot neutemeljenega.
Pri 7. odgovoru (v dokumentu, z dne 02.04.2007) na vprašanje "V zahtevanih tehničnih karakteristikah; podsklopi Videogastroskop, Videokoloskop, Videoduedenoskop kot zahtevano karakteristiko ne zahtevate kompatibilnosti endoskopov z obstoječo opremo na oddelku endoskopijeâ??ali morajo biti ponujeni endoskopi kompatibilni z obstoječima termodezinfekcijskima pralnima strojema in ali mora ponudnik v nasprotnem primeru ponuditi adapterje, ki zagotavljajo kompatibilnost", naročnik odgovarja, da vlagatelj od njega zahteva diskriminatornost do konkurence ter priznava, da postavljena zahteva ni izrecno postavljena. Državna revizijska komisija je preverila tudi odgovore naročnika, ki vsebinsko ustrezajo predmetnemu vprašanju tudi v dokumentu, z dne 07.04.2007, ter ugotovila, da je naročnik v 5. odgovoru podal jasen in nedvoumen odgovor, da "Videoendoskope naj bo možno prati v obstoječih termodezinfekcijskih pralnih strojih, priključne adapterje bo zagotovil uporabnik".
Iz tega razloga Državna revizijska komisija ne more slediti predmetnemu vlagateljevemu očitku, zato ga je v tem delu spoznala kot neutemeljenega.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala še zadnji vlagateljev očitek, ki se nanaša na tehnične specifikacije razpisne dokumentacije in sicer, da naročnik v delu tehničnih karakteristik, v podsklopu videoduodenoskop, v 8. alinei (dovoljena je inovativna V sistem tehnologija), zahteva zastarel sistem za izvajanje ERCP-jev, kar pa po vlagateljevem mnenju ne pomeni bistvene prednosti. Državna revizijska komisija je po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v že zgoraj navedenem delu razpisne dokumentacije res določil, da je v delu tehničnih karakteristik, v podsklopu videoduodenoskop, v 8. alinei dovoljena inovativna V sistem tehnologija. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki v obrazložitvi sklepa, z dne 24.04.2007, pojasnjuje, da je v tehničnih zahtevah navedel, da je "V sistem tehnologija" dovoljena in ne obvezna. Državna revizijska komisija še enkrat poudarja, da je naročnik (z vidika pravil javnega naročanja), kljub navedbam vlagatelja, da je tehnologija, ki jo zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji zastarela, avtonomen pri odločanju, katera merila in pogoje bo navedel, kakšne vrednostne pragove bo določil, zlasti pa je naročnik avtonomen pri opredeljevanju predmeta naročila oziroma določanju tehničnih specifikacij, s katerimi (bodočim) ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija potreb je nedvomno prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične potrebe, ne pa v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, glede katerih je ustanovljen. Ob navedenem pa je potrebno zlasti izpostaviti, da pravila javnega naročanja naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje oziroma tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo. Vse navedeno nedvoumno izhaja iz temeljnih načel ZJN-2, to je načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-2), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Hkrati je potrebno poudariti, da morajo biti naročnikove zahteve določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom naročila. Državna revizijska komisija ob tem tudi pripominja, da nova tehnologija, ne pomeni nujno tudi najboljše, bolj kakovostnejše ter tudi najugodnejše rešitve za uporabnika, zato mora nivo kakovosti tehničnih specifikacij ustrezati predvsem in samo potrebam naročnika, ki bo nenazadnje blago uporabljal. Državna revizijska komisija je posledično tudi ta očitek vlagatelja spoznala kot neutemeljen.

Glede na vse navedeno je bilo torej potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je posledično, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, morala zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.05.2007


mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.