018-136/2007 Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije

Številka: 018-136/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/05; v nadaljevanju: Poslovnik Državne revizijske komisije), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku revizije oddaje javnega naročila za "storitve pisnega prevajanja in lektoriranja", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika EuroTranslate Rok Mejak s.p., Ulica 28. maja 51, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, dne 16.05.2007

ODLOČILA

1. Predlogu naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila za "storitve pisnega prevajanja in lektoriranja" se delno ugodi, in sicer tako, da vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.04.2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejemanja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma / okvirnih sporazumov za predmetno javno naročilo.

2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS št. 18-19/07, z dne 02.03.2007, pod št. objave Ob-5073/07 objavil za javno naročilo za "storitve pisnega prevajanja in lektoriranja" Obvestilo o javnem naročilu - storitve po odprtem postopku, v Uradnem listu EU št. S 35, z dne 20.02.2007, št. obvestila 2007/S 35-042920, pa je za predmetno javno naročilo objavil Obvestilo o naročilu po odprtem postopku.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25.04.2007, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja določene očitke v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in sicer, da razveljavi predvideno ravnanje - možnost oddaje in odpiranja ponudbe ponudnika, ki naj bi po vlagateljevem prepričanju oddal ponudbo prepozno, in nadaljuje postopek izbire glede na ZJN-2. Vlagatelj zahteva povračilo zneska vplačane takse v primeru ugoditve zahtevku za revizijo.

Naročnik je naslovil na Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN vlogo, z dne 26.04.2007, v kateri le-tej predlaga, da sprejeme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik v citirani vlogi opiše dejansko stanje v predmetnem postopku oddaje.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.05.2007, naslovljenim na Državno revizijsko komisijo (na koncu dopisa je navedeno pod "dostaviti" med drugim "naročniku razpisa"), posredoval svoje mnenje v zvezi z vlogo naročnika, z dne 26.04.2007. Vlagatelj v citiranem dopisu pojasnjuje, da naročnik v citirani vlogi ni dokazal niti navedel razlogov po 11. členu ZRPJN, zaradi katerih bi bilo potrebno nadaljevati postopek, kljub vloženemu revizijskemu zahtevku vlagatelja.

Naročnik je z vlogo, z dne 11.05.2007, naslovljeno na Državno revizijsko komisijo, vezano na svojo vlogo, z dne 26.04.2007, podrobneje pojasnil in utemeljil razloge za izdajo sklepa o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

V citirani vlogi naročnik pojasnjuje, da ima Služba za prevajanje, tolmačenje, redakcijo in terminologijo (v nadaljevanju: SPL) pri naročniku status vladne službe skupnega pomena, ki opravlja med drugim tudi pisne prevode iz slovenskega jezika v tuje jezike in pisne prevode iz tujih jezikov v slovenski jezik in lektoriranje slovenskih in tujih besedil. Naročnik dalje navaja, da so v okviru SPL naročniki Urad predsednika republike, Državni zbor, Državni svet, Kabinet predsednika vlade, ministrstva in vse vladne službe, celotna zakonodajna in pravosodna veja oblasti in drugi samostojni državni organi. Storitve, ki jih SPL ne more zagotoviti z notranjimi zaposlenimi prevajalci, tolmači in lektorji, naročnik odda na podlagi pooblastila naročnika storitve zunanjim izvajalcem po predhodno izvedenem postopku skladno z ZJN-2. Naročnik nadaljuje, da v kolikor v zelo kratkem času ne bo podpisal okvirnih sporazumov z izvajalci za obdobje do konca 2008, se bo znašel v resnih težavah pri izvajanju dnevnih obveznosti oziroma naročil vseh naročnikov. Naročnik dodaja, da v praksi ugotavlja, da je naročil za prevajanje in tolmačenje vedno več, zato je še toliko bolj pomembno, da dobi zunanje partnerje, ki bodo skupaj z njim opravljali kakovostne storitve. Naročnik na koncu navaja, da bi morebitna zaustavitev postopka tudi lahko povzročila resne težave pri izvajanju aktivnosti v času, ko bo Slovenija kot prva nova država članica predsedovala Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, zato naročnik na temelju drugega odstavka 11. člena ZRPJN predlaga Državni revizijski komisiji, da izda sklep o nezadržanju, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Po preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija o naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da lahko nadaljuje s predmetnim javnim naročilom, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja, da Direktiva 89/665/EEC ne zahteva, da mora nacionalna zakonodaja, ki ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, revizijskemu zahtevku zagotoviti ex lege suspenzivni učinek, temveč je to le-ena izmed možnosti za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v relevantne objave v Uradnem listu RS ter v Uradnem listu EU ugotavlja, da je naročnik za predmetno javno naročilo predvidel v točki II. 3 (Trajanje naročila ali rok za zaključek) začetek 30.04.2007 in zaključek 31.12.2008.

Nadalje Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik v vlogi, z dne 11.05.2007, gradi svojo argumentacijo za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo na izhodišču, da ima SPL pri naročniku status vladne službe skupnega pomena, ki opravlja med drugim tudi pisne prevode iz slovenskega jezika v tuje jezike in pisne prevode iz tujih jezikov v slovenski jezik in lektoriranje slovenskih in tujih besedil, ter da so v okviru SPL naročniki Urad predsednika republike, Državni zbor, Državni svet, Kabinet predsednika vlade, ministrstva in vse vladne službe, celotna zakonodajna in pravosodna veja oblasti in drugi samostojni državni organi. Nadalje naročnik izrecno navaja v svoji vlogi za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo, da storitve, ki jih SPL ne more zagotoviti z notranjimi zaposlenimi prevajalci, tolmači in lektorji, naročnik odda na podlagi pooblastila naročnika storitve zunanjim izvajalcem po predhodno izvedenem postopku skladno z ZJN-2, ter da v kolikor v zelo kratkem času ne bo podpisal okvirnih sporazumov z izvajalci za obdobje do konca 2008, se bo znašel v resnih težavah pri izvajanju dnevnih obveznosti oziroma naročil vseh naročnikov. Naročnik nadalje argumentira svoj predlog za izdajo sklepa o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila z navedbo, da v praksi ugotavlja, da je naročil za prevajanje in tolmačenje vedno več, zato je še toliko bolj pomembno, da dobi zunanje partnerje, ki bodo skupaj z njim opravljali kakovostne storitve, ter da bi morebitna zaustavitev postopka tudi lahko povzročila resne težave pri izvajanju aktivnosti v času, ko bo Slovenija kot prva nova država članica predsedovala Evropski uniji v prvi polovici leta 2008.

Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom naročnika, da Državna revizijska komisija izda sklep o nezadržanju, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, poudarja, da ga razume kot predlog za t.i. popoln dvig suspenzivnosti vlagateljevega zahtevka za revizijo. Na tem mestu Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovo trditvijo, "da v kolikor v zelo kratkem času ne bo podpisal okvirnih sporazumov z izvajalci za obdobje do konca 2008, ..." ugotavlja, da iz predložene spisovne dokumentacije nikjer ne izhaja kakršenkoli objektiven skrajni rok za podpis okvirnih sporazumov za predmetno javno naročilo. Zato, vezano na citirano trditev naročnika, Državna revizijska komisija posebej izpostavlja, da je dokazno breme izključno v njegovi (naročnikovi) pristojnosti. Zgolj pavšalno zatrjevanje dejstva, "da v kolikor v zelo kratkem času ne bo podpisal okvirnih sporazumov z izvajalci za obdobje do konca 2008, ..." ne more biti v konkretnem primeru zadosten razlog za ugoditev v celoti naročnikovemu predlogu po dovolitvi nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem je v tem trenutku pri naročniku vložen zahtevek za revizijo.

V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj se kaže v nujnosti čimprejšnje izvedbe predmeta javnega naročila. Zatorej je Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu po sprejemu sklepa o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila delno ugodila, in sicer tako, da vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 25.04.2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejemanja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma / okvirnih sporazumov za predmetno javno naročilo.

Obenem z doslej navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila, hkrati pa do pravnomočnega zaključka postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki se vodi na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma / okvirnih sporazumov za predmetno javno naročilo. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma / okvirnih sporazumov za predmetno javno naročilo vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo.

Predsednik Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 11. člena ZRPJN (in ob ugotovitvi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN) predmetni sklep izdaja še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, pri čemer Državna revizijska komisija lahko po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka tega člena (šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Slednjo določbo gre po "Stališču Državne revizijske komisije glede 9. in 11. člena ZRPJN", sprejetem na njeni 15. in 16. občni seji, interpretirati na način, da se poseben akt (nov sklep) izda le v primeru, če se Državna revizijska komisija odloči (na podlagi predloga vlagatelja ali po uradni dolžnosti) spremeniti ali razveljaviti tako imenovano ex parte začasno odredbo (izdano po petem odstavku 11. člena ZRPJN). V nasprotnem primeru (če Državna revizijska komisija ugotovi, da ni razlogov za spremembo ex parte začasne odredbe) o morebitnem predlogu vlagatelja za spremembo sklepa Državna revizijska komisija odloči hkrati ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo (oziroma odločanju o drugem pravnem sredstvu). Takšno razlago podpira tudi drugi odstavek 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije, po katerem lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve sklep predsednika Državne revizijske komisije spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Zadnji stavek drugega odstavka 11. člena ZRPJN določa, da če Državna revizijska komisija predlogu (naročnika) ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.05.2007


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


























Vročiti:
- Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, Ljubljana
- EuroTranslate Rok Mejak s.p., Ulica 28. maja 51, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana