018-144/2007 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-144/2007-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005; v nadaljevanju: Poslovnik Državne revizijske komisije) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za zdravstveni potrošni material, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Medis, d. o. o., Brnčičeva 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, 16. 5. 2007

ODLOČILA

1. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ugodi tako, da zahtevek za revizijo v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v skupinah 2, 7, 10, 11, 12, 17, 19 in 20 iz razpisne skupine 3, kot tudi ne nadaljnjih aktivnosti naročnika v skupinah iz razpisnih skupin 1, 2, 4 in 5. Zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v sklopu 3 (skupine 3) in sklopu 4 (skupine 4), oboje iz razpisne skupine 3 dializni material.

2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je 28. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 23/2007 z dne 16. 3. 2007, pod številko objave Ob-7125/07, in popravek v Uradnem listu RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007, pod številko objave Ob-13343/07. Naročnik je obvestilo o javnem naročilu objavil tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 13. 3. 2007, pod številko objave 2007/S 50-061756.

Vlagatelj je še pred rokom za predložitev ponudb, določenim na dan 11. 5. 2007 do 11. ure, vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 5. 2007, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na strokovne zahteve o načinu sterilizacije iz razpisne skupine 3 dializni material za sklop 3 polisulfonski dializatorji in sklop 4 poliamidni dializatorji, poleg tega pa zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, kakor so priglašeni v stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik s postavitvijo sporne tehnične zahteve po sterilizaciji s paro kršil temeljna načela javnega naročanja in 37. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik je vložil vlogo "zahtevek za revizijo postopka javnega naročila - predlog za nadaljevanje postopka" z dne 14. 5. 2007 in Državni revizijski komisiji predlagal izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo samo deloma zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, in sicer v sklopih, za katere je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Naročnik navaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo samo zoper dva sklopa javnega naročila iz razpisne skupine 3 dializni material (sklop 3 polisulfonski dializatorji in sklop 4 poliamidni dializatorji), slednja pa predstavljata le neznaten del vrednosti celotnega javnega naročila (približno 10 % vrednosti), zaradi česar bi zadržanje celotnega postopka javnega naročila pomenilo nedvomno večjo škodo za vse udeležene v postopku javnega naročila oziroma bi jim nadaljevanje postopka za javno naročilo v nespornem delu pomenilo večjo korist, kot znaša škoda, ki bi nastala vlagatelju v delu, za katerega vlaga zahtevek za revizijo. Naročnik pojasnjuje, da izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni in bi lahko z ustavitvijo postopkov nabave zdravstvenih materialov nastala škoda ne samo njemu, ampak tudi nepopravljiva škoda za zdravje in življenje bolnikov.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določbami ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je razvidno, da naročnik utemeljuje sprejem odločitve po drugem odstavku 11. člena ZRPJN s tem, da se sklicuje na škodo naročniku ter škodo za zdravje in življenje bolnikov, vendar pa teh navedb ne konkretizira in torej ne utemelji. Naročnik sicer navaja, da izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, vendar v svojem predlogu niti ne pojasnjuje ali zatrjuje, da bi zaradi vloženega zahtevka za revizijo take dejavnosti ne mogel naprej izvajati, in niti ne pojasni, kako lahko vloženi zahtevek za revizijo vpliva na izvajanje njegove dejavnosti ter s tem na zdravje in življenje bolnikov. Iz zapisanega je razvidno, da naročnik pojmu škodljive posledice ni dal vsebine (razen splošnega sklicevanja na škodo oziroma na njen nastanek).

Vendar pa ne glede na prej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz povabila k oddaji ponudbe izhaja, da je naročnik zapisal, da je sklope (kot jih je poimenoval v obvestilu o javnem naročilu) "zaradi razumljivosti in enotnosti s podatki na disketi iz sklopov preimenovali v ''razpisne skupine'', znotraj katerih so izdelki razvrščeni v nove ''skupine'' in znotraj teh še v posamezne ''sklope'' - in te sklope je potrebno ponuditi kot celoto:

3. razpisna skupina: Dializni material (10 skupin, 12 sklopov)
â??"

Iz vpogleda v obrazec Obr-4 (str. 14), v katerem so navedeni artikli iz razpisne skupine 3 dializni material, je razvidno, da predstavljajo sklop 3 (skupine 3) polisulfonski dializatorji in sklop 4 (skupine 4) poliamidni dializatorji.

Iz XI. člena Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 9) je razvidno, da je naročnik določil kot merilo "ob ustrezni kvaliteti najnižja končna vrednost posameznega sklopa".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno izpodbija zgolj tehnične zahteve v sklopu 3 (skupine 3) in sklopu 4 (skupine 4), oboje iz razpisne skupine 3 dializni material, in s tem ne tudi drugih sklopov (skupin) iz te razpisne skupine, kot tudi ne morebiti katerih drugih sklopov (skupin) iz razpisnih skupin 1, 2, 4 in 5.

Sklop je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Posamezni sklopi so torej samostojni deli javnega naročila, znotraj katerih je praviloma dopustno predložiti samostojne oziroma ločene ponudbe, pri čemer mora naročnik načeloma ponudbe oceniti za vsak sklop posebej in tudi izbrati najugodnejšo ponudbo za vsak posamezen sklop. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila predvidel drugačen način predložitve in vrednotenja ponudb v posameznih sklopih.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko nadaljuje postopek oddaje obravnavanega javnega naročila v vseh sklopih iz vseh razpisnih skupin, razen v sklopu 3 (skupine 3) in sklopu 4 (skupine 4), oboje iz razpisne skupine 3 dializni material, zoper katera je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Ob tem iz zahtevka za revizijo sicer tudi ne izhaja, da bi vlagatelj zatrjeval poseg v svoje pravice tudi zaradi oddaje javnega naročila v drugih ("neproblematičnih") sklopih.

Predsednik Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 11. člena ZRPJN ta sklep izdaja še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, pri čemer Državna revizijska komisija lahko po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka 11. člena ZRPJN (šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Slednjo določbo gre po "Stališču Državne revizijske komisije glede 9. in 11. člena ZRPJN", sprejetem na njeni 15. in 16. občni seji, interpretirati na način, da se poseben akt (nov sklep) izda le v primeru, če se Državna revizijska komisija odloči (na podlagi predloga vlagatelja ali po uradni dolžnosti) spremeniti ali razveljaviti tako imenovano ex parte začasno odredbo (izdano po petem odstavku 11. člena ZRPJN). V nasprotnem primeru (če Državna revizijska komisija ugotovi, da ni razlogov za spremembo ex parte začasne odredbe) o morebitnem predlogu vlagatelja za spremembo sklepa Državna revizijska komisija odloči hkrati ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo (oziroma odločanju o drugem pravnem sredstvu). Takšno razlago podpira tudi drugi odstavek 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije, po katerem lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve sklep predsednika Državne revizijske komisije spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Pred nadaljevanjem postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, zadržanega zaradi vloženega zahtevka za revizijo, mora naročnik določiti nov rok za predložitev ponudb in njihovo odpiranje kot tudi omogočiti ponudnikom, ki so morebiti že predložili ponudbo, da to ponudbo umaknejo, jo spremenijo ali predložijo novo.

O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila (peti odstavek 11. člena ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 16. 5. 2007

Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec,
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.