018-134/2007 Elektro Maribor, d.d.

Številka: 018-134/07-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo kabelskega pribora - Sklop B" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VEL KABEL d.o.o., Selanova ulica 20, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Anka Kenda Oražem, Trdinova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.05.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila po 18. členu ZJN-1, št. 12-MP/N-842/06, z dne 19.10.2006.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 2119,62 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.05.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izbiro izvajalca za "dobavo kabelskega pribora". Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 71/06, z dne 07.07.2006, pod št. objave Ob-19165/06, razdeljeno v dva sklopa, in sicer sklop A - kabelski čevlji, tulci in obesni material ter sklop B - kabelske glave in spojke.

Vlagatelj je dne 27.07.2006, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v delu, ki se nanaša na sklop B. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-324-06-42-2838, z dne 12.09.2006, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 12-MP/N-842/06, z dne 19.10.2006, predmetno javno naročilo v sklopu B oddal v izvedbo podjetju ELTIMA d.o.o., šlandrova 8a, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 27.10.2006 od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 14.11.2006 vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila za sklop B predmetnega javnega naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 29.11.2006. Vlagatelj od naročnika zahteva, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter glede na izpostavljene nepravilnosti, ponudbo izbranega ponudnika prepozna kot nepravilno, neustrezno in neveljavno in sklep o izbiri le-tega razveljavi ter izbranega ponudnika izloči iz nadaljnjega ocenjevanja oziroma postopek oddaje javnega naročila razveljavi in ustrezno ponovi postopek, vlagatelju pa povrne vse stroške, nastale v zvezi z revizijo (za konferenco s stranko in pregled dokumentacije 200 odvetniških točk, za sestavo zahtevka za revizijo 3000 odvetniških točk, za plačilo revizijske takse 100.000,00 SIT in 2% materialnih stroškov, vse povečano za 20% DDV), in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve dalje do plačila.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik postopka oddaje javnega naročila v predmetnem primeru ni izvedel skladno z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), drugimi predpisi in razpisno dokumentacijo, s čimer naj bi zagrešil kršitve formalnih pravil postopka ter temeljnih načel javnega naročanja.
Vlagatelj navaja, da je po prejemu naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 19.10.2006, naročnika pisno obvestil, da dvomi v pravilnost ponudbe izbranega ponudnika ter ga zaradi pridobitve podrobnejših podatkov in možnosti vložitve revizijskega zahtevka pozval, da mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dne 14.11.2006 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V navedenem dokumentu, ugotavlja vlagatelj, je naročnik pojasnil, da njegova ponudba ni bila označena v skladu s VI. členom razpisne dokumentacije in je bila zato nepravilna. Zaradi navedenega, še navaja vlagatelj, je bila njegova ponudba izločena in njegova zahteva za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zavrnjena.
Naročnikova argumentacija glede formalnih pomanjkljivosti kuverte s ponudbo vlagatelja po mnenju slednjega ne vzdrži, saj je vlagatelj v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije na kuverto navedel vse zahtevane podatke, in sicer tako številko objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, kot tudi številko Uradnega lista RS in predmeta javnega naročila, pri čemer je prišlo zgolj do pisne napake, v posledici katere je pomotoma izpadel pripis "SKLOP B". Navedena napaka pa nedvomno ne predstavlja take pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo vlagatelja moč izločiti iz nadaljnjega postopka, saj so navedeni podatki pomembni zgolj zaradi določljivosti in prepoznavnosti ponudbe, kar pa v zvezi s ponudbo vlagatelja v predmetnem primeru nikoli ni bilo sporno. To še dodatno potrjuje naročnikovo potrdilo o prejemu vlagateljeve ponudbe, z dne 12.10.2006, iz katerega povsem jasno izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo nedvomno prejel kot ponudbo vloženo v predmetni zadevi.
Vlagatelj predvideva, da v ponudbi izbranega ponudnika priložene listine o skladnosti, poročila o preizkusu in listine o vgradnji v slovenski energetski sistem niso v skladu s podanimi zahtevami iz razpisne dokumentacije ter da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovega pogoja, da mora ponudnik za celotno skupino blaga ponuditi toploskrčno tehnologijo (vlagatelj v nadaljevanju navede vse artikle za katere domneva, da niso toploskrčni).

Naročnik je s sklepom, št. 12-MP/N-1008/06, z dne 04.12.2006, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel ter posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da vlagatelj v skladu z 9. členom ZRPJN ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik s tem v zvezi še zatrjuje, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo že sam ugotovil, da je iz oznake predmeta javnega naročila na kuverti izpadel pripis "sklop B", s čimer pa po mnenju naročnika ni ravnal v skladu z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Po prejemu "Obvestila o nadaljevanju postopka", z dne 08.12.2006, je naročnik odstopil vso relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je dne 19.01.2007 sprejela sklep št. 018-487/06-42-2320, s katerim je razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naložila naročniku, da mora vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter o zahtevku za revizijo, z dne 29.11.2006, in njegovi morebitni dopolnitvi odločiti.

Vpogled vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 15.03.2007, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 23.03.2007 vložil Dopolnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik, kljub naročnikovi zahtevi, da za celotno skupino zahteva toploskrčno tehnologijo ponudil artikle, ki niso toploskrčne tehnologije, in sicer: RSES 5227 - R, RICS 5123, RICS 5133, RICS 5139 + 3 x RDA 18-24 in RICS 5149 + 3 x RDA 18-24. Glede na dostopno dokumentacijo, še navaja vlagatelj, so navedeni artikli hladne - natične tehnologije, kar je razvidno tudi iz priloženih navodil za instalacijo enega od omenjenih artiklov.
V 13. točki VIII. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), nadaljuje vlagatelj, je naročnik zahteval, da je v ponudbi potrebno priložiti izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti z lastno službo oziroma, da ima ponudnik za zagotavljanje kontrole kakovosti pooblaščen zavod. Izbrani ponudnik pa je v ponudbi navedel, da izvaja kontrolo kakovosti proizvajalec sam.
Vlagatelj nadaljuje z ugotovitvijo, da so morali ponudniki, skladno z 21. točko Navodil, priložiti obrazec OBR-30 za vsa zahtevana dokazila o tem, da ponujeno blago ustreza zahtevanim podatkom iz predmetnega obrazca. V 5. točki je naročnik hkrati zahteval, da ponudnik predloži listine za ugotavljanje ustreznosti blaga za vgradnjo v slovenski energetski sistem. V zvezi s slednjim, še zatrjuje vlagatelj, je prejel od Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje informacijo, da slednji izdaja zgolj certifikat o skladnosti s standardi - ne more pa izdati mnenja o tem, da je blago ustrezno za vgradnjo v slovenski energetski sistem. S strani izbranega ponudnika predloženi certifikat, zaključuje vlagatelj, tako ne zadošča naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbo priložil strokovno mnenje o ustreznosti EIMV 1233/01, ki ne podaja nobenega roka veljavnosti. Navedeno mnenje, zatrjuje vlagatelj, se sklicuje na testna poročila in meritve, ki veljajo le določeno obdobje, zato bi moral biti v predmetnem dokumentu označen tudi rok veljavnosti.
Za artikla CIL 63 in 64, nadaljuje vlagatelj, je izbrani ponudnik kot skladnostno listino za promet oziroma prodajo v RS priložil listino št. St/Ze-8210/94, z dne 28.12.1994 (Strokovno mnenje za uvoženo opremo). Navedena listina, ugotavlja vlagatelj, se sklicuje na neveljavne zakone in prav tako ne omenja ponujenih tipov blaga, zaradi česar je naročnik ne bi smel obravnavati kot primerne iz zadostne.
Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da vlagatelj za blago z oznako POLJ 01-4*25-70, POLJ 01-4*70-120 in POLJ 01-150*240 ni priložil zahtevanega certifikata SIQ v skladu z naročnikovo zahtevo iz 5. točke Navodil.
Vlagatelj poleg že priglašenih stroškov iz zahtevka za revizijo, z dne 29.11.2006, zahteva še povrnitev naslednjih stroškov: za pregled dokumentacije izbranega ponudnika 200 odvetniških točk, za potnino 160 točk, za kilometrino 71,43 EUR, za cestnino 10,80 EUR, za parkirnino 1,50 EUR, za konferenco s stranko in pregled dokumentacije 200 odvetniških točk za sestavo dopolnitve zahtevka za revizijo 3000 točk ter 2% materialnih stroškov in 20% DDV, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločitve do plačila.

Naročnik je s sklepom, št 12-MP/JN-N-239/07, z dne 10.04.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej ugotavlja, da ponujen adapter iz družine RSES vsebuje toploskrčno tehnologijo, ki je razvidna iz navodila za montažo (stran 5 slika 13). Adapterji družine RICS, zatrjuje naročnik, so sestavni del toploskrčne tehnologije, kar je razvidno že iz priloženega navodila za montažo v revizijskem zahtevku (stran 3 slika 1), kjer proizvajalec zahteva kabelski priključek za namestitev adapterja nanj brez kabelskega priključka. Namestitev teh adapterjev, nadaljuje naročnik, ni možna brez izbranega zaključka in ni mogoče določiti drugega podobnega oziroma kompatibilnega adapterja, kar je razvidno iz tabel v katalogu Pribor za močnostne kable 2004/2005, stran 41. Medsebojno kompatibilnost obeh lahko zagotovi le isti proizvajalec. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na navodila za montažo 1) tip: polt 2) tip: RISC - priloga 2.
Naročnik zavrača tudi nadaljnji vlagateljev očitek in navaja, da je obrazec OBR-16 izbrani ponudnik pravilno izpolnil, saj je v njem zagotovil, da ima organizirano službo za kontrolo kakovosti dobavljenega blaga.
Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik priložil veljaven standard SIQ, ki dokazuje, da ponujeno blago ustreza trenutni slovenski zakonodaji oziroma tehničnim predpisom ali standardom, in sicer: SIST HD 623 S1:1998. Iz naštetih dejstev, zaključuje naročnik, je razvidno, da je blago primerno za uporabo oziroma za vgradnjo v elektroenergetsko omrežje v RS.
Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da nihče nima pristojnosti ugotavljati ali odpravljati oblike in trajnosti izdanih listin kot je to strokovno mnenje o ustreznosti, ki ga izda neodvisni Inštitut Milan Vidmar, ki ima v Sloveniji velik ugled.
Na osnovi listine št. St/Ze-8210/94, z dne 28.12.1994 (Strokovno mnenje za uvoženo opremo), nadaljuje naročnik, je Republiški energetski inšpektorat dne 19.01.2001 izdal mnenje o ustreznosti za uporabo oziroma izgradnjo elektroenergetskega omrežja v RS. Ponujeni spojni material CIL 63 in 64 se opisno nahaja v navedeni listini od EIMV, in sicer na strani 2 pri točki b (1. alineja), kakor tudi pri točki a v tabeli za prerez vodnikov za 35 in 70 mm" (oba dokumenta se nahajata v ponudbi izbranega ponudnika).
Naročnik na koncu zavrača tudi zadnji vlagateljev očitek, z obrazložitvijo, da se blago z oznako POLJ 01-4*25-70, POLJ 01-4*70-120 in POLJ 01-150*240 nahaja v prilogi k certifikatu na strani 1 in 2.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.04.2007, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (v višini 100 točk in 2% materialnih stroškov, povečano za 20% DDV).

Naročnik je dne 25.04.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da njegove ponudbe ne bi smel izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Kot izhaja iz zgoraj navedenega povzema vseh porevizijskih dogodkov je naročnik sledil odločitvi Državne revizijske komisije (sklep št. 018-487/06-42-2320, z dne 19.01.2007) in vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri vpogledu v le-to pa je vlagatelj ugotovil kar šest razlogov zaradi katerih meni, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna.

Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb (dokument, z dne 12.10.2006), Obvestila o oddaji javnega naročila po 18. členu ZJN-1 (dokument, z dne 19.10.2006) in Obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (dokument, z dne 14.11.2006) izhaja, da vlagateljeva ponudba ni bila označena v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije oziroma (točneje) v skladu s VI. členom Navodil, zaradi česar je naročnik ni odprl.

Med strankama v tem revizijskem postopku je nesporno dejstvo, da je predmet obravnavanega javnega naročila dobava kabelskega pribora - sklop B. Ravno tako se strinjata v tem, da izbrani ponudnik na ovojnico v zvezi s predmetom javnega naročila zapisal (zgolj) "kabelski pribor". Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je naročnik iz obravnavanega razloga vlagateljevo ponudbo (ne)upravičeno izločil (oziroma jo na javnem odpiranju sploh ni odprl). Naročnik v zvezi s tem navaja, da vlagatelj ni sledil njegovim izrecnim navodilom iz razpisne dokumentacije, zaradi česar njegove ponudbe ni odprl. Vlagatelj pa navedeno pripisuje "pisni napaki", ki po njegovem mnenju ni takšna, da bi bilo potrebno njegovo ponudbo izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj, kot zatrjuje, "prepoznavnost njegove ponudbe iz opisanega razloga nikoli ni bila sporna".

Naročnik je (formalna) navodila o tem, kako in na kakšen način morajo biti predložene ponudbe zapisal v VI. členu Navodil. Med slednja je vključil tudi zahteve o tem, kako morajo ponudniki označiti kuverto (ovojnico), v katero bodo zložili ponudbeno dokumentacijo. Eden izmed obveznih podatkov na kuverti je bila tudi navedba predmeta javnega naročila. Naročnik je v VI. členu Navodil namreč (med drugim) zapisal: "Na kuverti s ponudbo mora biti v levem spodnjem kotu vidna oznaka "NE ODPIRAJ-PONUDBA-JAVNI RAZPIS". Navedena mora biti številka objave javnega razpisa v Ur.l.RS, št. Ur.l. RS in predmet javnega naročila". V zadnjem odstavku istega člena Navodil je naročnik ponudnike izrecno opozoril, da ponudb, ki ne bodo označene (ali zapečatene) v skladu z njegovimi zahtevami iz tega člena, na javnem odpiranju ne bo odprl.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ni označena v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije in da je naročnik ravnal povsem pravilno in zakonito, s tem, ko je na javnem odpiranju ponudb ni odprl. Naročnik je namreč na ta način ravnal v skladu s svojimi izrecnimi in jasnimi navodili in vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije. Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika. Sprejeti vlagateljevo stališče, po katerem bi lahko naročnik sprejel ponudbo, ki ni pravilno označena (zlasti tudi ob upoštevanju dejstva, da so bili ponudniki jasno opozorjeni, da naročnik nepravilno označenih ponudb ne bo odprl), pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika (med drugim) nepravilna tudi iz razloga, ker naj bi slednji ne ravnal v skladu s 13. točko VIII. člena Navodil.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila se v skladu z določili ZJN-1 (poglavji 2.6. - Pogoji za priznanje sposobnosti in 2.7. - Sposobnost za izvedbo javnega naročila) v vsakem konkretnem primeru presoja na osnovi zahtev, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji in ki imajo praviloma naravo pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 (pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave). Med drugimi relevantnimi pravili je naročnik pri določanju zahtev, ki se nanašajo na usposobljenost ponudnika, dolžan upoštevati tudi določilo 42. člena ZJN-1. Omenjena določba v prvem odstavku določa (tri) obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko v četrtem odstavku ureja druge (fakultativne) zahteve za presojo usposobljenosti ponudnikov, katerih določitev pa je prepuščena naročniku. Te zahteve dobijo naravo pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 šele s tem, ko so zapisane v razpisni dokumentaciji. Tudi Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih ZJN-1 ureja v 42. a členu, sodijo med pogoje, ki jih določi naročnik po lastni presoji (pri čemer morajo biti slednji, kot izhaja iz prvega odstavka 42. a člena ZJN-1, določeni v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila). Izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev, pa ponudniki v posameznem postopku oddaje javnega naročila dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti naročniku v svojih ponudbah tako, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je sporni pogoj eden izmed izbirnih pogojev v smislu 42. a člena ZJN-1.

V obravnavanem primeru je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik pogoje (tako obvezne kot tudi fakultativne) za udeležbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila navedel v VIII. členu Navodil, in sicer v kar petindvajsetih točkah. V 13. točki je naročnik zapisal, da mora ponudnik "priložiti izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti z lastno službo, oz. da ima za to pooblaščeni pristojni zavod (OBR-16)". Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tudi obrazec 16 (OBR-16) - Izjava o zagotavljanju kontrole kakovosti. Iz obrazca (ponovno) izhaja, da so ga morali ponudniki izpolniti bodisi s podatkom o tem, da kontrolo kakovosti dobavljenega blaga zagotavljajo sami, bodisi s podatkom o pooblaščenemu pristojnemu zavodu, ki bo izvajal kontrolo kakovosti. Iz 13. točke VIII. člena Navodil in iz obrazca torej jasno in nedvomno izhaja, da so lahko ponudniki v zvezi z izvajanjem kontrole kakovosti izbirali zgolj in samo med dvema alternativama, to je med možnostjo, da ponudnik izvaja kontrolo sam oziroma med možnostjo, da jo (bo) izvaja(l) pooblaščeni pristojni zavod, eno izmed obeh možnosti pa so morali ponudniki (da bi se njihove ponudbe štele kot pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) vpisati v obrazec št. 16 (OBR-16).
Naročnik je ponudnike v prvem odstavku VIII. člena Navodil tudi izrecno opozoril, da bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja zahtevanih pogojev in da bodo ponudbe, katere ne bodo izpolnjevale vseh zahtevanih pogojev za udeležbo na tem javnem razpisu, izločene kot nepravilne.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika oziroma spornega obrazca (OBR-16) pokaže, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z nobeno izmed obeh (dovoljenih) možnosti, pač pa je v obrazec vpisal podatek o tem, da bo kontrolo kakovosti dobavljenega blaga izvajal proizvajalec dobavljene opreme. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do zgoraj opisane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika prišlo zaradi velikega števila zahtev, ki jih je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila postavil naročnik, vendar pa je potrebno zlasti tudi ugotoviti, da je ponudnik tisti, ki je, ob sicer jasnih in nedvomnih zahtevah iz razpisne dokumentacije, odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. V zvezi s predmetnim določilom pa bi lahko izbrani ponudnik tudi zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost so bili ponudniki opozorjeni v V. členu Navodil, a je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, izbrani ponudnik ni izkoristil.
Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da je navedba fakultativnih pogojev svobodna odločitev naročnika, da pa postanejo slednji po njihovem zapisu v razpisno dokumentacijo aksiom, ki ga je potrebno v celoti spoštovati in upoštevati pri pripravi ponudb. Ker je naročnik dovolil le dve možnosti, izbrani ponudnik pa ni upošteval nobene izmed njiju, bi morala biti njegova ponudba, kot je pravilno ugotovil tudi vlagatelj, zavrnjena.

Ob vsem zgoraj opisanem je torej potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost, ki izhaja iz izrecne zakonske določbe in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih navedb, ob upoštevanju njegovega revizijskega predloga, ne more več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije o slednjih ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN) kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka in v izogib nepotrebnim nadaljnjim stroškom postopka (ker Državna revizijska komisija ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem bi lahko vlagateljev očitek, ki se nanaša na hladnoskrčni material - vlagatelj namreč med drugim tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik določene artikle, kljub naročnikovi izrecni zahtevi po njihovi toploskrčni tehnologiji, ponudil v hladni - natični tehnologiji, presodila le s pomočjo izvedenca oz. strokovnjaka z zadevnega področja, kar pa bi povzročilo dodatne in nepotrebne stroške) odločila tako kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Morebitne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi vlagateljevimi navedbami namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev Državne revizijske komisije glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa.

Vlagatelj je na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: 200 odvetniških točk, za konferenco s stranko in pregled dokumentacije, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 100.000,00 SIT za plačilo revizijske takse in 2% materialnih stroškov, vse povečano za 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločitve do plačila.
Vlagatelj je poleg zgoraj navedenih stroškov zahteval še povrnitev naslednjih stroškov: 200 odvetniških točk za pregled dokumentacije izbranega ponudnika, 160 odvetniških točk za potnino, 71,43 EUR točk za kilometrino, 10,80 EUR za cestnino, 1,50 EUR za parkirnino, 200 odvetniških točk za konferenco s stranko in pregled dokumentacije, 3000 odvetniških točk za sestavo dopolnitve zahtevka za revizijo, 100 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter 2% materialnih stroškov, vse povečano za 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločitve do plačila.
Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo. Potrebni stroški vlagatelja so v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) 417,29 EUR za revizijsko takso, 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 50 točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter materialni stroški v vrednosti 2% od 1.000 točk in 1% od presežka nad to vrednostjo, vse povečano za 20% DDV, skupaj torej 2119,62 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2119,62 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 09.05.2007
Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor,
Odvetnica Anka Kenda Oražem, Trdinova ulica 5, Ljubljana,
ELTIMA d.o.o., šlandrova 8a, Ljubljana - Črnuče,
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.