018-122/2007 Elektro Maribor, d.d.
Številka: 018-122/2007-9Datum sprejema: 10. 5. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članice Sonje Drozdek-šinko in predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka, kot članov senata in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila "Sekundarna oprema za RTP Koroška vrata" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba C & G, d. o. o., Riharjeva 38, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, d. n. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne10. 05. 2007 soglasno
odločila:
1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 15.03.2007 se delno ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila po 18. členu ZJN-1", za sklop A: zaščita in vodenje, številka dokumenta: 12-MP/JN-82/2007, z dne 02.02.2007.
V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.486,99 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 20. oktobra 2006 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA" številka 12-BG/JN-50/06, za dobavo blaga "SEKUNDARNA OPREMA ZA RTP KOROšKA VRATA" po odprtem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je bil objavljen v
- Uradnem listu Republike Slovenije, številka 112/2006, z dne 03. novembra 2006, pod številko objave Ob-30807/06,
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti številka 2006/S 209, izdanem dne 03. novembra 2006, pod številko objave 223312,
- Uradnem listu Republike Slovenije, številka 123-124/2006, z dne 01. decembra 2006, pod številko objave Ob-33744/06 (podaljšanje roka za oddajo in odpiranje ponudb),
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti številka 2006/S 227, izdanem dne 29. novembra 2006, pod številko objave 242829,
naročnik pa je predmetno javno naročilo razdelil na tri sklope in sicer: "sklop A) zaščita in vodenje", "sklop B) meritve električne energije" in "sklop C) meritve kakovosti električne energije".
Naročnik je dne 02. februarja 2007 izdal:
- "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA po 18. členu ZJN-1", znak naročnika 12-MP/JN-82/07, v katerem je kot najugodnejšega ponudnika za "sklop A) zaščita in vodenje", izbral ponudnika Elektronabava (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila za sklop A)
- "SKLEP O ZAVRNITVI VSEH PONUDB IN KONČANJU POSTOPKA", znak naročnika 12-MP/JN-83/07, s katerim je zavrnil vse ponudbe in končal postopek predmetnega javnega naročila za "sklop B) meritve električne energije" in "sklop C) meritve kakovosti električne energije" (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrnitvi vseh ponudb za sklopa B in C).
Odločitev o oddaji naročila za sklop A in sklep o zavrnitvi vseh ponudb za sklopa B in C je naročnik prejel dne 07. februarja 2007, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice in vlagateljevih navedb. Naročnik je dne 15. februarja 2007 prejel vlagateljevo
- "Zahtevo za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila po 18.členu ZJN-1"â?? številka 44-173/2007, z dne 14. februarja 2007,
- "Zahtevo za dodatno obrazložitev Sklepa o zavrnitvi vseh ponudb in končanju postopka"â?? številka 44-209/2007, z dne 14. februarja 2007,
na podlagi katerih je naročnik vlagatelju dne 01. marca 2007 izdal "OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", znak naročnika 12-MP/JN-144/07. Vlagatelj je navedeno obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 05. marca 2007, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, dne 07. marca 2007 pa je na naslovu naročnika opravil tudi vpogled v ponudbe.
Vlagatelj je dne 15. marca 2007 na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, izdan istega dne (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo
- glede "sklopa A) zaščita in vodenje" predlaga, da odločitev o oddaji naročila za sklop A in odločitev, ki izhaja iz "Obrazloženega obvestila" z dne 05. marca 2007, v celoti razveljavi, v nadaljevanju pa odloči, da se kot najugodnejšega ponudnika za sklop A izbere vlagatelja, ponudbo izbranega ponudnika za sklop A pa se izloči kot nepravilno in nepopolno oziroma se jo zavrne,
- glede "sklopa B) meritve električne energije" in "sklopa C) meritve kakovosti električne energije" predlaga, da sklep o zavrnitvi vseh ponudb z dne 02. februarja 2007 "in iz Obrazloženega obvestila z dne 7.3.2007" v celoti razveljavi in v nadaljevanju odloči, da se kot najugodnejšega ponudnika za sklopa B in C izbere vlagatelja.
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj glede sklopa A navaja, da ja naročnik kljub temu, da je bila vlagateljeva ponudba v sklopu A ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika Elektronabava kar za 61.325,36 EUR, za sklop A izbral ponudnika Elektronabava ter svojo odločitev utemeljil z izločitvijo vlagatelja iz razloga, ker naj njegova ponudba ne bi bila pravilna. To pa nikakor ne drži, pri čemer vlagatelj v nadaljevanju dokazuje, da je njegova ponudba pravilna, ni pa pravilna ponudba družbe Elektronabava.
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nepravilno, ker naj:
1. ne bi izkazala izpolnjevanja zahteve iz razpisne dokumentacije â?? tehnična specifikacija (OBR-30), da se za tipične enote vodenja tipa D, E in F zahteva komuniciranje z nadrejenim nivojem skladno s standardom IEC 60870-5-103;
2. ne bi izkazala izpolnjevanja zahteve iz razpisne dokumentacije â?? tehnična specifikacija (OBR-30), o zanesljivosti oziroma razpoložljivosti opreme kot delujočega sklopa (skupaj strojna, programska oprema in periferija - notranja komunikacija).
Glede prvega razloga vlagatelj zatrjuje, da naročnik v obrazloženem obvestilu sam navaja, da je bila razpisna dokumentacija v delu tehničnih specifikacij tokom trajanja roka za oddajo ponudb spremenjena, da je vlagatelj priložil stare obrazce, pa tudi, da vlagatelj ni na noben drug način izkazal, da izpolnjuje pogoj skladnosti komuniciranja z nadrejenimi enotami po protokolu IEC 60870-5-103 za enote tipa D, E in F. Iz obrazložitve naročnika tudi izhaja, da je prišlo do zamenjave obrazcev, vendar pa zamenjava obrazcev in izpolnitev prvotnih obrazcev po prepričanju naročnika nima nikakršnega pomena in v ničemer ne vpliva na pravilnost vlagateljeve ponudbe. Novi obrazci namreč vsebinsko niso praktično nič spremenjeni in jih popolnoma nadomešča vsebina starih. Obrazložitev naročnika, v kateri navaja, da je bilo v spremenjenih obrazcih dodano novo mesto za potrditev: "komuniciranja z nadrejenimi nivoji skladno s protokolom EEC 60870-5-103", po prepričanju vlagatelja nikakor ne drži. Tudi v novih obrazcih ni vnosnega mesta za potrditev protokola TEC 60870Â"5-103, ampak samo IEC 60870-5-, kar pa je vlagatelj potrdil na več mestih v starih obrazcih (posebej za enote A, B, C in v poglavju na stran 1.2-63/127 Pregled tipičnih enot vodenja 3.3. 1) točka 5 na stran 1.2-64/127) in zapisal v tehničnem opisu ponujenega sistema, ki ga je predložil k ponudbi. Dejstvo je (po zatrjevanju vlagatelja), da je vlagatelj tudi na starih obrazcih (stran 1.2-64/127) potrdil zahtevo po komuniciranju po zahtevanem protokolu oziroma, da je v ponujenih napravah podprt zahtevani protokol IEC 60870-5-103 (v novih obrazcih na strani 1.2-67/131). Iz primerjave obrazcev naj bi bilo jasno razvidno, da je vlagatelj vsekakor in v celoti potrdil zahtevane minimalne podatke, tako po starih kakor tudi po zahtevi novih obrazcev (dodatna potrditev, da je v napravah tipov D, E in F podprt zahtevani protokol TEC 60870-5Â"103, je bila dana s strani vlagatelja tudi z izpolnjenim obrazcem: Interoperability listo Elektro Maribor). Vlagatelj še dodaja, da ne glede na to, da vlagatelj na enem mestu ni izpolnil spremenjenega obrazca, ni mogoče ponudbe označiti za nepravilno. Takšna odločitev, pri kateri bi načelo formalnosti (ki sicer glede na izpolnjene obrazce tudi ni bilo kršeno), povsem nesorazmerno (torej v nasprotju z načelom sorazmernosti) prevladalo pred načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1) in načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), bi bilo po prepričanju vlagatelja v celoti nesprejemljivo. Upoštevajoč dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba za kar 61.325,36 EUR ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, bi odločitev, da se njegova ponudba izloči, pomenila tudi neposredno in grobo kršenje predvsem načela gospodarnosti.
Glede drugega razloga vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v dodatni obrazložitvi navedel, da bi se, v kolikor se pretvori zahteva iz razpisne dokumentacije v dneve, morala izjava glasiti na 121,66 dni. Vlagatelj poudarja, da takšne izrecne zahteve naročnik v razpisni dokumentaciji sploh ni navedel, sam pa je zahteve iz razpisne dokumentacije v celoti upošteval in podal izjavo, ki zahteve razpisne dokumentacije - tehnična specifikacija (OBR-30) močno presegajo, ne nazadnje pa taka izjava sploh ni bila zahtevana. Ker je komunikacijsko vozlišče pomembnejši del sistema, je njegovo morebitno nedelovanje zagotovo lahko razumeti izključno kot nedelovanje celega sistema, na kar pa se nanaša podana izjava, ki tako podaja večja zagotovila, kot je bilo zahtevano z razpisnimi pogoji, še dodaja vlagatelj. Navedeno dodatno podkrepi izračun na osnovi zahteva na strani 1.2-25/131. Dodatno vlagatelj podaja obrazložitev, da je bila Izjava o garanciji za delovanje programske in strojne opreme na podlagi zahtev iz razpisa pripravljena z namenom z njo povzeti in zapisati zahteve o zanesljivosti in razpoložljivosti opreme, ki je opredeljena na straneh 1.2-17/131, 1.2-25/131 in 1.2-102/131 tehnične specifikacije (OBR-30) in priložena specifikaciji ponudbe za sklop A. Ker je bil po prepričanju vlagatelja s tem v celoti zajeta zahteva iz tehnične specifikacije (OBR-30) oziroma celo presežena, ta dokumentacija ni bila izločena iz ponudbe in njena vsebina ni bila spremenjena glede na zahtevo iz prvega razpisa. Vsebina izjave namreč samo opredeljuje - garantira, da bi ob normalnih delovnih pogojih lahko prišlo največ do treh zaustavitev sistema na objekt na leto, kot posledica nedelovanja katerega koli njegovega dela, kar je bilo v skladu oziroma je presegalo postavljeno zahtevo. Vsakršna drugačna razlaga izjave bi pomenila neutemeljeno in zlonamerno napačno razlago vlagateljeve volje in izjave. S takim načinom razlage bi bilo s stani naročnika prekršeno več načel javnega naročanja (iz zadnjih dveh stavkov prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa). Pri tem vlagatelj ponovno poudarja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo (zaradi podane izjave, ki v razpisni dokumentaciji sploh ni bila potrebna) in sicer iz razloga pavšalne interpretacije naročnika, da naj bi bila ta (sicer v celoti nepotrebna) izjava v nasprotju s tehničnimi zahtevami. V kolikor bi bil vlagatelj iz tega razloga izločen, bi po prepričanju vlagatelja to pomenilo tudi kršitev načela enakopravnosti med ponudniki, saj bi izločitev temeljila na domnevno nepravilni izjavi, ki pa je drugi ponudniki sploh ne bi predložili. Glede na to, da izjava ni bila potrebna, bi se naročnik ob morebitnem dvomu glede namena in vsebine izjave moral poslužiti vsaj 54. člena ZJN-1 in zahtevati pojasnilo.
Vlagatelj v nadaljevanju našteva razloge, zaradi katerih bi bilo potrebno izločiti ponudbo izbranega ponudnika:
1. Nemožnost vpogleda v dokumentacijo in kršitev pravice do pravnega sredstva (vlagatelj je zahteval vpogled v spis in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, na podlagi prepovedi slednjega pa ni mogel vpogledati v dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika ustrezna. Vlagatelj je po njegovem zatrjevanju vpogledal le v splošni del ponudbene dokumentacije iz VIII. člena navodil ponudnikom v celoti in v manjši del tehničnega dela ponudbene dokumentacije. Izbrani ponudnik je dovolil le hiter pregled OBR-12A, ni pa smel v celoti vpogledati v reference (lista referenc po vlagateljevem prepričanju ne more predstavljati poslovne skrivnosti).
Vlagatelj trdi, da njegov interes po pregledu dokumentacije prevlada nad interesom izbranega ponudnika po varstvu poslovne skrivnosti, ki s tem ne bi bila kršena, podatki, ki jih naročnik in izbrani ponudnik nista hotela predložiti, pa ne morejo predstavljati zaupnih podatkov v skladu z 8. členom ZJN-1).
2. Nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z referencami:
- Potrdilo o referencah ponudnika (OBR-12): V razpisni dokumentaciji (OBR-7A, VIII. člen, točka 09.) se od ponudnika zahteva dokazilo OBR-12, iz katerega je razvidno, da je od leta 2001 opremo, ki je predmet razpisa, dobavil vsaj enemu pogodbenemu partnerju. Kot razumljeno iz predmetnega obrazca mora ponudnik izkazati uspešno potrjeno referenco za celoten sistem daljinskega vodenja in zaščite (točka A.), ki je sestavljen iz podsklopov, podanih v OBR-12A. Izbrani ponudnik je v navedenem obrazcu po prepričanju vlagatelja predloži1 informacijo o nabavi RTU, ki sicer v osnovnem tehničnem tolmačenju elektroenergetske sekundarne opreme tako po tehnoloških parametrih in obsegu funkcij ni enak distribuiranemu sistemu vodenja in zaščite, ki je sicer predmet razpisa. Ne glede na vnos v tabelo pa vlagatelj trdi, da je obrazec OBR-12 sestavljen na način, ki omogoča vnos zavajajočih podatkov. Izbrani ponudnik je pomanjkljivost obrazca uporabil, saj nestrokoven pogled na potrjen OBR-12 kaže, da ponudnik izkazuje zahtevane pozitivne reference.
- Potrdilo ponudniku o referencah blaga (OBR-12A): Izbrani ponudnik vpogleda v potrdila o uspešnih referencah OBR-12A ni dovolil, kljub temu pa je vlagatelj z bežnim vpogledom v Seznam potrjenih referenc (Priloga 1, tehnične specifikacije - OBR-30) ugotovil, da ima izbrani ponudnik potrjene pozitivne reference za opremo, ki je predmet razpisa, vendar v določenem obsegu ni vsebovana v njegovi ponudbi. Izbrani ponudnik ima pozitivne reference za sisteme vodenja integratorja Ensico, d. o. o., vendar z vključenimi numeričnimi zaščitnimi releji proizvajalca SEG, tip CSP2-F3. Iz predmetnega seznama izhaja sklep, da so v omenjenih sistemih ti numerični zaščitni releji uporabljeni za zaščito in vodenje srednjenapetostnega (SN) stikališča, pa tudi, da je ponudnik predloži1 pozitivne reference za numerične zaščitne releje proizvajalca Siemens, tip 7UT612 in 7SA 611 v objektih RTP Ptuj, RTP SI. Konice, RTP Lendava in RTP Lasko. V omenjenih sistemih so numerični zaščitni releji uporabljeni za zaščito in vodenje visokonapetostnega (VN) stikališča. Iz Specifikacije opreme in tabel cen (OBR-30, točka 2.) je razvidno, da izbrani ponudnik NI PONUDIL, opreme za katero je izkazal pozitivne reference. Za zaščito in vodenje SN stikališča so ponujeni numerični zaščitni releji proizvajalca ABB, tip REF 54_, za zaščito in vodenje VN stikališča pa so ponujeni distančni zaščitni releji proizvajalca ABB, tip REL 670, ter diferenčni zaščitni releji proizvajalca ABB, tip RED 670.
Ker je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki predstavlja najpomembnejši sklop sistema zaščite in vodenja, proizvajalca, za katerega ni predložil ustreznih potrdil o referencah, vlagatelj ocenjuje, da je njegova ponudba formalno nepravilna, njegovo ponudbo pa je potrebno izločiti. V kolikor bi prišlo do ponovljenega ocenjevanja, pa bi moral naročnik po zatrjevanju vlagatelja dejstva glede nepravilnih referenc izbranega ponudnika tudi pravilno oceniti.
3. Kršenje razpisnih pravil - naknadno vložena ponudbena dokumentacija (sklep iz točke 2 je po trditvi vlagatelja narejen na osnovi dokazila o razpolaganju z avtorskimi pravicami (OBR-7A, VIII. člen, točka 17.) iz naknadno priložene tehnične dokumentacije v ponudbi, št. dokumentov: 1MRK 506 264-BEN (REL 670), 1MRK 505 164-BEN (RED 670). Ti dokumenti so v spisu. Tehnična dokumentacija je bila po zatrjevanju vlagatelja v ponudbo vložena naknadno po uradnem odpiranju ponudb in sicer v plastični vložni mapi in tako v ponudbo ni bila povezana z vrvico. Ponudba je tako v osnovi nepravilna, saj njen uradni izvod, ki je bil dan v pregled, vsebuje naknadno vneseno tehnično dokumentacijo, ki bi jo moral vsebovati že ob odpiranju ponudb. Glede na to, da naročnik v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 ne sme dovoliti nikakršne spremembe ponudbe po odpiranju ponudb, je ponudbo že samo iz navedenega razloga potrebno izločiti).
4. Nepopolnost predložene dokumentacije (izjava izbranega ponudnika, da sprejema vse pogoje iz razpisna dokumentacije (OBR-9a) je brez datuma, kar pomeni bistveno kršitev zahtev za oddajo ponudbe. Glede na to, da je zahteva razpisne dokumentacije, da mora biti vsa dokumentacija (za katero ni določeno drugače) stara največ 90 dni od dneva odpiranja ponudb, je jasno, da je datum bistveni element, s katerim je mogoče presojati navedenega pogoja. Ponudba izbranega ponudnika bi morala biti iz tega razloga izločena).
5. Tehnične deviacije ponujene opreme:
- Dislocirani krmilni LCD: Iz tehničnega dela (poglavje 3.3. Pregled tipi6nih enot vodenja - tabela Osnovni podatki za enote vodenja, točka 5.) izhaja zahteva, da morajo enote vodenja vsebovati dislocirane krmilne LCD panele s priključnimi kabli velikosti 14 cm. V nadaljnjih tabelah je omenjeni LCD panel zahtevan za enote vodenja tipa F (uporaba v merilni celici in celici LR). V ponudbi je izbrani ponudnik označil izpolnjevanje te zahteve z 'DA', s tem pa potrdil, da numerični zaščitni rele REF 54_ ustreza tej zahtevi (sklep glede na dokazilo z razpolaganjem z avtorskimi pravicami ABB, (OBR-7A, VIII. člen, točka 17.) in glede na specifikacijo opreme in tabelo cen, točka 2.2). Z naknadnim pregledom tehnične dokumentacije za REF 54_, ki je na voljo na internetni strani proizvajalca ABB je razvidno, da naprava po dimenzijah LCD panela ne ustreza zahtevam iz razpisa. Izbrani ponudnik je tako ponudil neustrezno tehnično opremo, njegova ponudba pa bi morala biti izločena).
- Občutljiva zemeljskostična zaščita: V tehničnem delu razpisa v poglavju 3.3., tip enote D, tabela z opisom podatkov (stran 1.2-75/131), je v točki Občutljiva zemljostična zaščita z neodvisno časovno zakasnitvijo zahtevano območje nastavitve delovanja od 0,005 In do 0,25 In. Enaka zahteva je opisana v naslednji točki predmetne tabele. Iz tehnične dokumentacije za REF 54_, proizvajalca ABB (številka dokumenta 1MRS750443-MBG (REF 54_, strani 22 in 23 -) je razvidno, da zaščitni rele pokriva nastavitveno območje od 0,01 In do 5 In (1..500 % of In), kar pomeni, da na spodnjem območju ne pokrije nastavitev, ki jih zahteva naročnik. Funkcionalnost naprave ABB tako tudi ne pokrije zahtev iz točke Avtomatski selektivni izklop visokoohmske okvare do 1,35 A primarno (tabela, stran 1.2-75/131), kar pomeni zahtevo po možnosti nastavitve zemeljskostične v releju na 0,005 In. Izbrani ponudnik je torej ponudil neustrezno opremo, njegova ponudba pa bi morala biti izločena.
6. Zavajajoči podatki (V specifikaciji opreme in tabeli cen, točke 2.1, 2.2 in 2.3, je izbrani ponudnik ponudil numerične zaščitne releje REF 54_, slednja oznaka tipa pa je splošna oznaka generacije zaščitnih relejev proizvajalca ABB. V tehnični dokumentaciji proizvajalca (številka dokumenta 1MRS750443-MBG, strani 40 do 47) je razvidno, da se funkcionalnost naprave ne definira s splošno oznako generacije naprave ampak z natančno naročniško kodo, ki definira tako mehansko izvedbo naprave, kot tudi celotno funkcionalnost naprave. Naročnik lahko ugotovi, ali je ponudnik ponudil ustrezno napravo, ki jo je sicer deklariral v tabeli tipičnih enot vodenja (tehnični del razpisne dokumentacija, poglavje 3.3), edino s preverjanjem naročniške kode in pripadajoče tehnične dokumentacije proizvajalca. Ker je zaradi nepopolnih podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika nemogoče ugotoviti ali je ponudnik ponudil ustrezno napravo (zahtevan obseg funkcij zaščite in vodenja, zahtevana funkcionalnost: Control, Basic ali Multi, ustrezno število digitalnih vhodov in izhodov, izvedba krmilnega LCD panelaâ??) je ponudba v tej točki izrazito nejasna. Ker zavajajoči podatki dopuščajo različno tolmačenje tipa ponujene opreme in s tem naknadne zaplete glede ustreznosti nabavljene opreme, vlagatelj ocenjuje, da mora biti zaradi očitno zavajajočih in nedosledno podanih tehničnih podatkov ponudba izbranega ponudnika izločena iz nadaljnjega presojanja (Izjava o nezavajajočih podatkih, OBR-13) saj je izdelana v nasprotju z zahtevami točke 13. v OBR-7A, VIII. Člen).
7. Finančna sposobnost podizvajalca Ensico, d. o. o. (Izbrani ponudnik je predložil ustrezne obrazce BON-1 in BON-2, ne glede na bonitetni izkaz ponudnika pa je iz javnih evidenc jasno, da ima edini podizvajalec Ensico, d. o. o., negativno boniteto poslovanja. Po prepričanju vlagatelja mora naročnik preprečiti sprejem ponudbe, ki ima lahko v primeru stečaja Ensica, d. o. o., za posledico nedokončanje projekta, kar bi pomenilo zakasnitve ali celo neizvedbo naročila in s tem kršenje osnovnih načel javnega naročanja).
V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj glede sklopov B in C zatrjuje neupravičenost sklepa o zavrnitvi vseh ponudb. Po zatrjevanju vlagatelja ima naročnik sicer pravico do zavrnitve vseh ponudb, mora pa v skladu s 77. členom ZJN-1 svojo odločitev utemeljiti in se posebej natančno navesti razloge za zavrnitev. Te dolžnosti pa naročnik po prepričanju vlagatelja ni izpolnil. Iz dosedanje prakse Državne revizijske komisije po zatrjevanju vlagatelja namreč izhaja, da sama formalna obrazložitev zavrnitve vseh ponudb ne zadošča, temveč lahko naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejme samo iz objektivno preverljivih razlogov (Zakon o javnih naročilih s komentarjem, Založniška hiša Primath, 2004, stran 672). V konkretnem primeru je naročnik ponudbe zavrnil s skopo in objektivno povsem nepreverljivo obrazložitvijo, da so ponujene cene bistveno višje od cen na trgu, pri čemer je naročnik v dodatni obrazložitvi celo zapisal, da so ponujene cene več kot 100 % višje od cen na trgu. Slednje ne drži, saj vlagatelj opremo nabavlja pri proizvajalcih in je s cenami seznanjen. Cene, ki jih je ponudil vlagatelj, so več kot konkurenčne cenam na trgu, v kolikor bi bile cene na trgu resnično takšne, kot navaja naročnik, pa bi naročnik nedvomno tako "ugodno" ponudbo tudi prejel. Kakšne so cene na trgu pa izhaja tudi iz primerjave obeh ponudb (bili sta v istem cenovnem razredu). V kolikor pa se naročnik sklicuje na primerljivo opremo za RTP 110/10 kV Melje, bi obseg in primerljivost opreme in ceno vsekakor lahko objektivno izkazal. Poleg neposredne kršitve 77. člena ZJN-1 gre po zatrjevanju vlagatelja tudi za kršitev enakopravnosti med ponudniki (kjer naročnik ni mogel obrazložiti napake v ponudbi vlagatelja C&G, je neizbiro utemeljil le s popolnoma neobrazloženo in neutemeljeno zavrnitvijo vseh ponudb.
Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo zapisal:
"Stroški: taksa
Stroški sestave zahtevka 3000 točk po Odvetniški tarifi + 20% DDV".
Naročnik je dne 02. aprila 2007 izdal "SKLEP NAROČNIKA O VLOŽENEM ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" številka 12-MP/JN-254/07, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V povezavi z navedenim glede sklopa A naročnik navaja:
Poglavje I., točka 1.:
1. V roku za oddajo ponudb je naročnik razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na OBR-30 tehnične specifikacije spremenil in jo skladno z zakonskimi določili pravočasno dostavil vsem ponudnikom, ki so do tega roka dvignili razpisno dokumentacijo, s čimer so prenehali veljati stari obrazci.
2. FPC 520 je v vlagateljevi ponudbi rele, ki predstavlja tipične enote vodenja D, E in F (skupno jih je 28 kosov), medtem ko je tipičnih enot vodenja A, B in C skupaj 7 kosov. FPC520 komunicira na višji nivo (prvi višji nivo je koncentrator podatkov komunikacijski računalnik v postaji - SCU 810) preko hišnega protokola NEO, ki pa nikakor ni popolnoma kompatibilen z mednarodnim standardom družine IEC 60870-5- oziroma konkretno IEC 60870-5-103. Kot takega ga ni mogoče vključiti v isto podatkovno zanko z releji drugih proizvajalcev oziroma obratno: k podatkovni zanki relejev ISKRA FPC520 ni mogoče naknadno dodati releja drugega proizvajalca. V uporabniškem priročniku za FPC520, priloženem vlagateljevi ponudbi (knjiga2), je na več mestih navedeno, da se omenjeni rele vključuje v sistem NEO2000 (na primer stran 11, opis COM7 - vključevanje v optično zanko), nikjer pa eksplicitne kompatibilnosti s standardom IEC 60870-5-103. še več, na strani 166 tega istega uporabniškega priročnika (poglavje 7.2.3) eksplicitno piše, da naprava FPC520 komunicira z nadrejenim sistemom po NEO protokolu, ki je v skladu z IEC 870-5-1 oziroma IEC 870-5-2 standardom. Navedena standarda pa sta le dva izmed petih osnovnih gradnikov standarda IEC 60870-5-103.
Za popolno skladnost s protokolom IEC 60870-5-103 je potrebno upoštevati še standarde IEC 60870-5-3, IEC 60870Â"5-4 in IEC 60870-5-5, ki pa jih FPC520 ne zajema in tudi v ponudbeni dokumentaciji ne izkaže. Iz tega razloga je naročnik zahteval eksplicitno navedbo izpolnjevanja kompatibilnosti - komuniciranje v skladu s standardom IEC 60870-5- 103 tudi za tipične enote vodenja in zaščite D, E in F, česar pa vlagatelj ni storil, zato naročniku v zahtevku za revizijo neupravičeno očita formalizem.
3. Sprememba tehničnih specifikacij se je v razpisni dokumentaciji odražala tako, da se je nespremenjena osnovna zahteva iz poglavja 4. Zahteve za opremo (1.2-85/127 - stare oziroma 1.2-85/131- nove tehnične specifikacije) iz prvega odstavka (Za komunikacijo mora biti uporabljen standardni protokol IEC 60870-5Â"101/103) samo eksplicitno navedla še v obrazce - opisi tipičnih enot vodenja z zaščito tudi za tipične enote tipa D, E in F (za A, B in C je bilo to eksplicitno zahtevano že v prvih tehničnih specifikacijah in se ni spremenilo). V to obrazce nato ponudniki po zatrjevanju naročnika vnesejo in potrdijo eksplicitno izpolnjevanje bistvenih tehničnih zahtev. Naročnik je zahteval, da se v tabele vnese zgolj izpolnjevanje pogoja za protokol družine IEC 60870-5-X, brez navedbe konkretnega protokola 103 (kar je širša zahteva), vendar se je v vsakem primeru zahtevala eksplicitna navedba izpolnjevanja tega kriterija tudi za tipične enote vodenja in zaščite D, E in F. Vlagatelj pa po zatrjevanju naročnika za releje tipa D, E in F ni eksplicitno izkazal izpolnjevanja kriterija skladnosti protokola ne z družino IEC 60870-5-X niti konkretno z IEC 60870-5-103, saj je priložil stare (neveljavne) obrazce, iz katerih ni razvidno (nimajo vnosne vrstice v tabeli). Tega po zatrjevanju naročnika ni označil niti na starih obrazcih (dopisal z roko).
4. V prejšnji točki (točka 3) omenjene tabele, ki jih morajo ponudniki izpolniti, so po zatrjevanju naročnika sestavljene iz splošnega dela (strani 1.2-66/131 in 1.2-67/131) ter posameznih tabel za vsak tip posebej. Potrditev splošnega dela po navedbi naročnika ne daje nobene garancije, da so vse tipične enote (A, B, C, D, E in F) skladne z zahtevo, kar je pokazala praksa dosedanjih dobav. Prav tako ne daje garancije za zahtevan protokol izpolnjen obrazec Interoperability dokument (ta v potankosti definira izvedbo standarda IEC 60870-5-103), saj ponudnik ni navedel, za katero tipično enoto velja. Izbrani ponudnik je priložil Interoperability dokument za vsako tipično enoto posebej. Različni proizvajalci se med seboj razlikujejo pri izvedbi protokola ravno v parametrih, navedenih v tem dokumentu.
Poglavje I.1.; točka 2.:
V razpisni dokumentaciji se po zatrjevanju naročnika ni eksplicitno zahtevalo navedbe razpoložljivosti z izjavo, ker pa jo je ponudnik v ponudbi podal, jo je bil naročnik po njemu lastnem zatrjevanju dolžan upoštevati ne glede na to, da vlagatelj v tehničnem opisu ponujene opreme opiše, da v celoti izpolnjuje zahtevane pogoje. Eksplicitna izjava je bila po navedbi naročnika podana tako s strani vlagateljevega dobavitelja opreme (ISKRA sistemi, d. d.), kakor tudi s strani vlagatelja samega. Vlagatelj v zahtevku za revizijo po trditvi naročnika ponovno daje izjavo, da je zahteve iz razpisne dokumentacije v celoti upošteval in da celo presega tisto, kar je naročnik zahteval, kar pa po zatrjevanju naročnika ne drži. V razpisni dokumentaciji je bila za različno opremo zahtevana različna zanesljivost (naročnik v nadaljevanju odločitve o zahtevku za revizijo citira 1.2-17/131 - zaščitni rele za TR polje (tipična enota A); 1.2-25/131 - zaščitni rele za 10(20)kV CELICE (tipična enota D); 1.2-102/131 - postajni računalnik; 1.2-103/131 - komunikacijski računalnik). Na osnovi zahtev po zanesljivosti se po zatrjevanju naročnika lahko le ta pretvori v razpoložljivost (kar je 1/zanesljivost). V izjavi podana razpoložljivost 100 dni tako pomeni 3,65 krat na leto nek nenormalen dogodek, nedelovanje, reset. Naročnik zatrjuje, da s podano izjavo za zaščitne releje vlagatelj zahtevane razpoložljivosti (niti) ne dosega.
V nadaljevanju naročnik trdi, da ne drži, da je nedelovanje komunikacijskega računalnika zagotovo lahko razumeti izključno kot nedelovanje celega sistema, saj je osnovna funkcija razpisane opreme zaščitna funkcija - torej zaščita opreme in ljudi (ne zgolj zaposlenih) in ne samo vodenje. Nedelovanje zaščite po zatrjevanju naročnika lahko pomeni milijonsko škodo na opremi in še huje je z varnostjo zdravja in življenja ljudi. Nedelovanje ene od zaščit v RTP (zemljostične) pomeni dvig potenciala na vseh ozemljilih v SN in NN omrežju, kar povzroči povečanje napetosti koraka nad predpisane, še varne-Â"dopustne vrednosti, ter predstavlja smrtno nevarno situacijo za vse ljudi v okolici takšnih ozemljil. Ta ozemljila pa so položena v okolici vseh TP SN/0,4 kV, torej predvsem v ruralnih naseljih, trgovskih centrih in podobno. Zato je bila s strani naročnika v razpisni dokumentaciji zahtevana zanesljivost za zaščitne releje (1.2-17/131 in 1.2-25/131) mnogo višja kot za postajni in komunikacijski računalnik.
Navedba vlagatelja â??"To zatrjevanje dodatno podkrepi izračun na osnovi zahtev na strani 1.2-25/131. Ker ima to objekt po specifikaciji kar 28 kompletov SN 10(20) kV celic z enim relejem za katerega se dopušča eno nedelovanje na leto, kar je vnovič ved, kot to opredeljuje izjava C&G, ki velja za celoten sistem, katerega del so vsekakor tudi zaščitni releji. Njihovo nedelovanje namreč ni mogoče razumeti drugače kakor nedelovanje celotnega sistema." po prepričanju naročnika absolutno ne drži. Zahtevano je namreč več, kakor to izkazuje izjava vlagatelja. Zahteva se eno nedelovanje, vlagatelj zahtevka pa v izjavi garantira 3,65 nedelovanj, kar je res več vendar SLABšE. Objekt ima po trditvi naročnika res 28 celic s po enim relejem (skupno 28 relejev za SN), vendar pa naročnik vlagatelju očita, da zahteve ni prebral do konca (zahteva se nanaša na celoten objekt in ne samo na rele) - en samodejni reset zaščitnega releja na leto in na objekt (prva alinea zahteve) oziroma maksimalno dve nenormalni stanji zaščitnega releja na leto in na objekt, ne glede na število vgrajenih relejev na objektu (druga alinea zahteve) kar pa pomeni razpoložljivost 365 dni po prvi alinei oziroma 182,5 po drugi. Če ju združimo dobimo po zatrjevanju naročnika tri nenormalna stanja (različnega tipa, ki pa so definirana v drugi alinei kot vsako odstopanje od zahtevanih karakteristik, vključno s komunikacijo na nadrejene nivoje vodenja) na leto in na objekt, ne glede na število vgrajenih relejev na objektu, kar pomeni 121,6 dni, česar pa z izjavo vlagatelj ne dosega, saj v svoji izjavi navaja 100 dni.
Naročnik še zatrjuje, da je bilo potrebno izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije izkazati, potrditi - izpolniti (način ni bil predpisan). Če se je vlagatelj torej odločil to storiti z izjavo o zanesljivem delovanju - o razpoložljivosti 100 dni, je bila to njegova odločitev. Da je z izjavo (ne)potrdil oziroma izkazal premalo, pa po prepričanju naročnika nikakor ne more biti "zlonamerna" interpretacija njegove izjave. V ponudbi predložena izjava o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije ne more biti interpretirana v smeri, da je s tem vlagatelj izpolnil tudi vse pogoje iz razpisne dokumentacije, kar bi pomenilo, da bi se lahko ponudniki vselej, ko bi podali nepravilno ponudbo, sklicevali nanjo, s tem pa bi postalo vsakršno ugotavljanje pravilnosti ponudb redundantno (sklep Državne revizijske komisije, številka 018-20/03-24-176).
Poglavje I.2.; točka 1.:
Naročnik je upošteval mnenje predstavnika izbranega ponudnika, da v del tehnične dokumentacije ne dovoli vpogleda, kar bi naj predstavljalo zaupnost podatkov v skladu z določili 8. člena ZJN-1. Zato vlagatelju tudi ni omogočil vpogleda v določene dokumente tehničnega dela ponudbe.
Poglavje 1.2.; točka 2.:
Potrjene reference za opremo po zatrjevanju naročnika niso pogoj, ampak merilo. Vlagatelj zato neupravičeno zahteva izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz omenjenega razloga.
Poglavje 1.2.; todka 3.:
Dokumentacija, priložena ponudbi izbranega ponudnika v plastični mapi, ki ni zvezana skupaj s ponudbo, je po zatrjevanju naročnika zgolj prospektna dokumentacija, ki je na voljo na internetni strani (na katero se sklicuje vlagatelj) in ni predstavljala v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov. Kot takšna torej ne vpliva na pravilnost ponudbe.
Poglavje 1.2.; točka 4.:
Izjava ponudnika, da v celoti sprejema pogoje iz razpisne dokumentacije (OBR-9a), po zatrjevanju naročnika ne predvideva vnosa datuma izjave (obrazec tudi nima mesta za njegov vnos). Kot tak ta obrazec ne more biti uporabljen pri oddaji ponudb za razpise, ki sledijo, niti ni mogel biti uporabljen na razpisih predhodno (izjava je podana izrecno samo za ta razpis).
Poglavje 1.2.; točka 5.:
Vse navedbe vlagatelja utemeljuje na dokumentacijo, ki je na voljo na internetni strani proizvajalca ABB.
- Dislocirani krmilni LCD:
V citirani dokumentaciji (številka dokumenta 1MRS750443-MBG (REF 54_), stran 7 in 39) je na strani 7 opisan LCD displej kot displej z 19 vrsticami za prikaz potrebnih podatkov in ni možno razbrati, da ne bi ustrezal zahtevam. Na strani 39 LCD displej ni omenjen. V tabeli tehnične razpisne dokumentacije, stran 1.2-82/131, ponudnik potrjuje ustreznost LCD displeja. Vlagatelj ponuja krmilni LCD velikosti 14 cm na katerem je enopolni prikaz z elementi krmiljenja in se krmiljenje vrši na samem LCD krmilniku. Izbrani ponudnik ponuja rele REF 54_, proizvajalca ABB, ki ima krmilne elemente zaradi varnejše uporabe in drugačne izvedbe LCD prikazovalnika, izven LCD prikazovalnika. Velikost površine prikazovalnika s krmilnimi elementi je pri releju REF 54_ bistveno večja kot je zahtevano. Iz opisanega in slikovnega prikaza v citirani dokumentaciji za REF 54_ tako izhaja, da ponujeni krmilni LCD povsem ustreza zahtevam.
- Občutljiva zemeljskostična zaščita:
Izbrani ponudnik je v tabelah izpolnjevanja tehničnih zahtev (OBR-30) po prepričanju naročnika potrdil vse zahteve iz razpisne dokumentacije za vse zaščitne funkcije posebej in podal ustrezne izjave ter garancije. Naročnik je skrbno preveril izpolnjevanje zahtevanih parametrov in ugotovil, da ponujena oprema izbranega ponudnika povsem ustreza zahtevam.
Poglavje 1.2.; točka 6.:
V tabelah tehničnega dela razpisne dokumentacije, poglavje 3.3 oziroma OBR 30, je ponudnik po zatrjevanju naročnika zagotovil izpolnjevanje zahtev (in pogojev) za vsako enoto zaščite in vodenja posebej. Naročnik navaja, da že osnovni model releja REF_54 izpolnjuje vse zahteve, dobavitelj pa je v dodatnem opisu tudi posebej specificiral posamezne podtipe (na primer REF_545 za TR celico).
Poglavje 1.2.; točka 7.:
V razpisni dokumentaciji naročnik navaja, da je zahteval predložitev obrazcev BON-1 in BON-2 ali BON-1/P za ponudnike in ne za podizvajalce, izbrani ponudnik pa v predmetnih obrazcih izkazuje v razpisni dokumentaciji zahtevane podatke.
Naročnik nadalje glede sklopov B in C navaja:
1. Argumentacija za sklop B:
Ponujeni ceni vlagatelja in izbranega ponudnika sta po prepričanju naročnika bistveno (to je dva-krat) višji od cene te opreme pri proizvajalcih in dejanskih cen na trgu.
2. Argumentacija za sklop C:
Glede na visoko ceno obeh ponudnikov ima naročnik pomisleke o nabavi opreme za trajni nadzor kakovosti napetosti po konkretnem javnem naročilu. V oceni nabavne cene je bila upoštevana nabava omare za trajni nadzor kakovosti električne napetosti, dobava in montaža monitorjev kakovosti napetosti (4 kosi QWavePower), dobava in montaža komunikacijskega vmesnika TCP2RS, dobava in montaža spončnih letev WEIDMUELLER tipa WTL ter izvedba ožičenja v omari. Spončne letve omogočajo priključitev dodatnega instrumenta na napetostno vejo brez prekinitve, prav tako pa ščitijo monitor pred preobremenitvijo. Omara tipa TS8 z notranjim vrtljivim okvirjem stane približno 2.000 EUR, instrument QWavePower s potrebno opremo približno 24.000 EUR (4 kosi po 6.000 EUR). Naročnik bi potreboval še 4 kose WTL spončnih letev po približni ceni 75 EUR/kos, k temu pa je potrebno prišteti še stroške drobnega materiala (P/F žice, kabelski čevlji, oznake žic, UTP kabel za prenos podatkov) maksimalno v višini 1.000 EUR. Glede na ponudbi, ki znašata približno 60.000,00 EUR oziroma 53.912,00 EUR bi lahko naročnik po predvidevanjih privarčeval približno 26.000,00 EUR â?? ob nižji ponudbeni ceni seveda. V letu 2006 je bila cena monitorja QwavePower približno 4.600,00 EUR/kos, konec leta 2006 pa so se cene dvignile za približno 30 %, tako da sedaj stane približno 6.000,00 EUR.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo še dodaja, da o stroških postopka ni odločal, saj jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ni priglasil.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, izdanim dne 05.04.2007, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom, izdanim dne 25.04.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.
(1.)
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, ki se nanaša na sklop A: zaščita in vodenje, glede katerega vlagatelj očita naročniku napačno odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja kot nepravilne in izbiri ponudbe izbranega ponudnika, katera je po mnenju vlagatelja nepravilna.
Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, III. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), navedel, da mora ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti ponudbeno dokumentacijo, zloženo po naslednjem vrstnem redu:
- dokumentacija iz VIII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah,
- ponudba (OBR-8),
- predračun (OBR-11),
- certifikat ISO in ostali dokumenti.
V VIII. členu navodil je naročnik določil: Ponudnikova ponudba mora izpolnjevati zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije zato, da lahko ponudnik s ponudbo sodeluje na javnem razpisu. Po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb naročnik ugotovi, da/ali ponudba v celoti izpolnjuje vse zahteve navedene v razpisni dokumentaciji. Naročnik bo po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrnil. Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Ponudbe, katere ne bodo izpolnjevale vseh zahtevanih pogojev za udeležbo na tem javnem razpisu, bodo izločene kot nepravilne.
Naročnik je v nadaljevanju VIII. člena navodil navedel pogoje, ki jih morajo izpolniti ponudniki, da jim bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost, oziroma, da bodo njihove ponudbe pravilne. V točki 21. je tako navedeno: Predložiti je potrebno vse zahtevane dokumente oziroma dokazila o tem, da ustreza ponujeno blago zahtevanim podatkom iz obrazca Tehnična specifikacija (OBR-30).
Naročnik je razpisno dokumentacijo v času trajanja roka za predložitev ponudb spremenil v tehničnem delu, in sicer tako, da je pripravil nov OBR-30 in ga tudi z obvestilom z dne 12.12.2006, št. 12-MP/N-1047/06 posredoval vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, vključno vlagatelju.
Kakor je razvidno iz Obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila z dne 01.03.2007, št. 12-MP/JN-143/07, je naročnik zavrnil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, ker naj slednja ne bi izkazala izpolnjevanja dveh zahtev iz razpisne dokumentacije â?? tehnična specifikacija (OBR-30):
1. da se za tipične enote vodenja tipa D, E in F zahteva komuniciranje z nadrejenim nivojem skladno s standardom IEC 60870-5-103;
2. o zanesljivosti oziroma razpoložljivosti opreme kot delujočega sklopa (skupaj strojna, programska oprema in periferija - notranja komunikacija).
(1.1)
Naročnik je v Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 01.03.2007 zapisal, da naj bi se z novim OBR-30 spremenili oziroma dopolnili prav obrazci poglavja "3.3. Pregled tipičnih enot vodenja", in sicer z eno novo vrstico za vnos izpolnjevanja pogoja: komuniciranje z nadrejenimi nivoji skladno s protokolom IEC 60870-5-103 za enote tipa D, E in F. Na obrazcih, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi, naj ne bi bilo predvidenega vnosnega mesta za potrditev izpolnjevanja navedenega pogoja, vlagatelj pa naj ne bi niti kako drugače izkazal, da navedeni pogoj izpolnjuje.
Državna revizijska komisija po opravljeni primerjavi v poglavju "3.3. Pregled tipičnih enot vodenja", pod točko D) Enota vodenja z zaščito (tip D), točko E) Enota vodenja z zaščito (tip E) in točko F) Enota vodenja z zaščito (tip F), med OBR-30 v spremenjeni razpisni dokumentaciji in OBR-30 v ponudbi vlagatelja, ugotavlja, da ne drži trditev naročnika, da je spremenil oziroma dopolnil obrazce z novo vrstico za vnos izpolnjevanja pogoja: komuniciranje z nadrejenimi nivoji skladno s protokolom IEC 60870-5-103 za enote tipa D, E in F, ampak z novo vrstico za vnos izpolnjevanja pogoja: komuniciranje z nadrejenimi nivoji skladno s protokolom IEC 60870-5 za enote tipa D, E in F.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik očital vlagatelju nepravilnost ponudbe zaradi izpada potrditve izpolnjevanja pogoja komuniciranje z nadrejenimi nivoji skladno s protokolom IEC 60870-5-103 za enote tipa D, E in F, katerega pa ni zahteval, zaradi česar posledično ponudba vlagatelja iz navedenega razloga v tem delu ne more biti nepravilna in je zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.
(1.2)
V zvezi z neizpolnjevanjem drugega pogoja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 01.03.2007 vlagatelju očital, da le-ta s predložitvijo "Izjave o zanesljivosti (razpoložljivosti) ponujene opreme, in sicer za dobo 100 dni v 24 urnem delovanju" ne izpolnjuje kriterija za zaščitne releje: v skupnem iznosu maksimalno 3 nenormalna stanja zaščitnega releja na leto in na objekt ne glede na število vgrajenih zaščitnih relejev. Kolikor se pretvori navedeno zahtevo v dneve, bi se po mnenju naročnika izjava morala glasiti na 121,66 dni.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med naročnikom in vlagateljem nesporno dejstvo, da sporna izjava vlagatelja v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana, zaradi česar navedena izjava oziroma njena vsebina ne more biti relevantna pri presoji pravilnosti ponudbe vlagatelja, oziroma podlaga za odločitev naročnika, da v tem delu oceni ponudbo vlagatelja kot nepravilno.
Državna revizijska komisija tako tudi v tem delu ugotavlja utemeljenost zahtevka za revizijo.
(1.3)
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila očitke vlagatelja, ki se nanašajo na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
(1.3.1)
Vlagatelj kot prvi razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika navaja dejstvo, da mu na podlagi prepovedi izbranega ponudnika ni bil omogočen vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zaradi česar mu je bila onemogočena pravica do pravnega sredstva.
Državna revizijska komisija uvodoma poudarja svoje že večkrat zavzeto stališče, da celotne ponudbene dokumentacije ni mogoče obravnavati kot v celoti javen dokument, v katerega bi bil dovoljen neomejen vpogled ostalim ponudnikom.
Mogoče je pritrditi vlagatelju v delu, kjer navaja, da je možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom zagotavlja ZRPJN. Vendar pa stopnja javnosti postopka oddaje javnega naročila ni absolutna. Tako ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Ti podatki lahko vsebujejo informacije, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, predpisi o varovanju osebnih podatkov ali drugimi predpisi opredeljene kot zaupne. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 42/06 in 60/06; v nadaljevanju: ZGD-1), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). K varovanju slednjih podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.
V konkretnem primeru je naročnik iz vpogleda ponudbe izbranega ponudnika izločil del tehnične dokumentacije, potem, ko je predstavnik izbranega ponudnika na vpogledu podal izjavo, da se lahko splošni del ponudbene dokumentacije pogleda v celoti, tehnični del pa delno. Navedeno je tudi razvidno iz Zapisnika o vpogledu z dne 07.03.2007.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je varoval zaupnost vsebine teh dokumentov oziroma v njih navedenih podatkov in posledično vlagatelju odklonil vpogled v vsebino tega dela ponudbene dokumentacije, saj bi v nasprotnem primeru ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ZGD-1.
(1.3.2)
Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala ustreznost predloženih referenčnih potrdil izbranega ponudnika.
Naročnik je v točki 09. VIII. člena navodil (zahtevani pogoji) od ponudnikov zahteval: Dokazilo, da je od leta 2001 naprej dobavil blago, ki je predmet razpisa, najmanj za enega pogodbenega partnerja (OBR-12) in priloži lastno izjavo, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.
Naročnik v isti točki navodil navede: Potrjene reference za opremo niso pogoj, ampak merilo! Ponudnik jih priloži (OBR-12A, B, C) in jih kumulativno navede v tabeli REF-1 (tehnična specifikacija, priloga 1), v kolikor uveljavlja točke po tem merilu.
Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da razpisna dokumentacija v navedenem delu omogoča različno tolmačenje glede obveznosti predložitve referenčnih potrdil na OBR-12 (Potrdilo o referencah ponudnika) in OBR-12A, B, C (Potrdila ponudniku o referencah blaga), saj naročnik najprej zahteva referenčno potrdilo o dobavi blaga (A. opremo zaščite in vodenja za celoten objekt RTP, B. meritve električne energije, C. meritve kakovosti električne energije, (OBR-12) kot pogoj, katerega nepredložitev pomeni nepravilnost ponudbe, v nadaljevanju pa navedeno obveznost negira, oziroma pripravljavcu ponudbe vzpostavi dvom, s tem, ko izrecno navede, da potrjene reference za opremo niso pogoj, ampak merilo in da jih ponudnik priloži ter nato navede v oklepaju OBR - 12A, B, C in v nadaljevanju, da jih kumulativno navede v tabeli REF-1, v kolikor uveljavlja točke po tem merilu. V OBR 12A, B in C pa so predvidene reference za isto blago, kot v OBR-12.
Na podlagi tako dvomljivih oziroma nejasnih določb pripravljavcu ponudbe tako ne more biti povsem jasno, ali so (ustrezne) reference obvezne kot pogoj, ali pomenijo le dodatne točke v okviru merila in torej njihova morebitna neustreznost ne pomeni nepravilnosti ponudbe v tem delu. Takšne nejasne določbe so v nasprotju s pravili ZJN-1, na podlagi katerih mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Netočna in nejasna razpisna dokumentacija ne more biti v škodo ponudniku, zato je potrebno ugotoviti, da izbranemu ponudniku zaradi nejasne razpisne dokumentacije ni mogoče očitati nepravilnosti ponudbe v delu, ki se nanaša na nejasno predložitev ustreznih referenčnih potrdil.
(1.3.3)
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je bila tehnična dokumentacija izbranega ponudnika v ponudbo vložena po izvedenem uradnem odpiranju ponudb, v plastični vložni mapi in ni bila povezana z vrvico v ponudbo, s čimer naj bi naročnik kršil prvi odstavek 54. člena ZJN-1.
V zvezi z navedenim spornim dejstvom je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 27.12.2006, na katerem sta bila prisotna tudi predstavnika vlagatelja in izbranega ponudnika, ki na zapisnik nista podala pripomb. Iz zapisnika ni nikjer razvidno, da bi izbrani ponudnik predložil dodatno ponudbeno dokumentacijo. Tudi iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni razvidno, da bi le-ta dopolnil ponudbo v delu tehnične dokumentacije, kakor to zatrjuje vlagatelj. Kakor navaja naročnik v sklepu z dne 02.04.2007, naj bi dodatno bila predložena zgolj prospektna dokumentacija, ki pa ne predstavlja v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov.
Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo le zatrjuje domnevno kršitev naročnika, katere pa ni uspel dokazati, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu zavrača.
(1.3.4)
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja neutemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v delu, v katerem le-ta zatrjuje, da bi zaradi izpada datuma na izjavi izbranega ponudnika o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije (OBR-9a), ponudba izbranega ponudnika morala biti izločena.
V tem delu je namreč potrebno pritrditi naročniku, da OBR-9a ne vsebuje mesta za vnos datuma in ponudba izbranega ponudnika tako ne more biti nepravilna zaradi izpada postavke, ki niti ni bila predvidena niti zahtevana v obrazcu.
(1.3.5)
Vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi v tehničnem delu, in sicer naj bi izbrani ponudnik ponudil neustrezen dislocirani krmilni LCD zaradi neustreznih dimenzij LCD panela ter neustrezno območje nastavitve delovanja občutljive zemeljskostične zaščite.
a)
V točki "3.3. Pregled tipičnih enot vodenja" OBR-30, v podtočki 5., je naročnik zahteval, da osnovne enote vodenja vsebujejo krmilni dislocirani LCD panel s priključnim kablom, odzivni čas: do 20 ms, kot gledanja: +- 45°C in velikost ekrana: min. 14 cm. Navedene zahteve je izbrani ponudnik v tabeli tudi izrecno potrdil z oznako "DA".
Iz Tehničnega opisa ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da le-ta ponuja za zaščito in vodenje napravo REF 54_ proizvajalca ABB.
Vlagatelj navaja, da je na internetni strani navedenega proizvajalca (št. dokumenta 1MRS750443-MBG (REF_54), strani 7 in 39) razvidno, da naprava po dimenzijah LCD panela ne ustreza zahtevam razpisa, medtem, ko naročnik navaja nasprotno, da je velikost LCD prikazovalnika, ki ga ponuja izbrani ponudnik, bistveno večja od zahtevane min. 14 cm.
Državna revizijska komisija je vpogledala na internetne strani proizvajalca ABB (stran 7 in 39), na katere se sklicuje vlagatelj in jih je tudi priložil zahtevku za revizijo. Na strani 7. je opisana panela LCD, vendar dimenzija ni navedena, ampak, kot navaja naročnik, je le opisano, da panela vsebuje 19 vrstic za prikaz potrebnih podatkov. Prav tako iz strani 39. ni razbrati, da dimenzija ne bi ustrezala zahtevam naročnika, saj je iz postavke "tehnične dimenzije" razvidno, da ima LCD panela naslednje karakteristike: širina 223,7 mm, višina 265,9 mm in globina 74 mm, iz česar je mogoče sklepati, da dosega oziroma presega zahtevan minimum 14 cm.
b)
Vlagatelj kot drugi razlog tehnične neustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika zatrjuje, da iz zgoraj navedene internetni strani proizvajalca ABB (strani 22. in 23.) izhaja, da zaščitni rele pokriva nastanitveno območje od 0,01 In do 5 In (1.. 500% of In), kar pomeni, da na spodnjem območju ne pokrije zahtevanih nastavitev za enoto vodenja z zaščito (tip D), to je od 0,005 In do 0,25 In.
V točki "3.3. Pregled tipičnih enot vodenja" OBR-30, v podtočki D) Enota vodenja z zaščito (tip D), je naročnik v alineji "Občutljiva zemljostična zaščita z neodvisno časovno zakasnitvijo z območjem" zahteval območje nastavitve delovanja: od 0,005 In do 0,25 In".
Državna revizijska komisija je na tem mestu vpogledala na internetne strani proizvajalca ABB, stran 22. in 23 in ugotovila, da je v prvi tabeli na strani 22. in tabeli na strani 23. pod vrstico "Star current" navedeno območje 1,0â??500,0% of In, torej območje od 0,01 In do 5 In. Tako ne glede na dejstvo, ki ga navaja naročnik, da je izbrani ponudnik v OBR-30 sicer potrdil ustreznost zahtevane opreme, v tem delu vlagatelj utemeljeno ugotavlja, da zaščitni rele ponujene opreme izbranega ponudnika ne dosega zahtev na spodnjem območju. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik v tem delu zahtevka za revizijo ni navedel konkretnih argumentov, ki bi izpodbijali ugotovitve vlagatelja, zaradi česar je potrebno zahtevku za revizijo vlagatelja v tem delu ugoditi.
(1.3.6)
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik podal nepopolne oziroma zavajajoče podatke, s tem ko je v Specifikaciji opreme in tabeli cen (točke 2.1, 2.2 in 2.3) ponudil numerični zaščitni rele REF 54_ , saj gre splošno oznako generacije zaščitnih relejev proizvajalca ABB.
Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da vlagatelj le pavšalno zatrjuje, da je izbrani ponudnik podal zavajajoče podatke, zaradi česar bi njegova ponudba morala biti izločena iz nadaljnjega presojanja, ker naj bi bila izdelana v nasprotju z zahtevami točke 13. v OBR 7-A, VIII. člen. Slednja točka OBR 7-A (navodila) namreč določa: "Priložiti izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti z lastno službo, oz. da ima za to pooblaščeni pristojni zavod (OBR-16) in v ničemer ni povezana s specifikacijo opreme in tabelo cen, za katero vlagatelj zatrjuje, da je zavajajoča. Vlagatelj ni dokazal, zakaj bi naj ponujeni numerični zaščitni rele REF 54_ bil kot tak neustrezen, saj, kakor navaja naročnik, že osnovni model navedenega releja ustreza zahtevam razpisa.
(1.3.7)
Državna revizijska komisija je ugotovila neutemeljenost zahtevka za revizijo tudi v delu, v katerem vlagatelj navaja, da iz javnih evidenc izhaja, da edini podizvajalec izbranega ponudnika izkazuje negativno boniteto poslovanja. Naročnik je namreč v VIII. členu navodil, točki 08., le za ponudnike zahteval, da priložijo BON 1 in BON 2 ali BON1/P ali BON-1/SP s podatki in kazalniki za leto 2005, zato za presojo pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ni relevantno poslovanje podizvajalca.
Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega navedenega ugotavlja, da so določena s strani naročnika ugotovljena dejstva, ki jih je navedel v Obvestilu o oddaji naročila z dne 02.02.2007 in Obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 01.03.2007, in ki so bila podlaga za ocenitev ponudbe vlagatelja kot nepravilne in za izbiro ponudbe izbranega ponudnika kot pravilne in najugodnejše, napačno ugotovljena. Zaradi navedenega je potrebno odločitev naročnika v sklopu A:zaščita in vodenje razveljaviti, kakor izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija vlagatelja še opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka tako zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika (Mužina, Aleksij: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin 2002, str. 309). Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno zavrniti zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem zahteva, da se kot najugodnejšega ponudnika za sklop A izbere vlagatelja.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz prvega odstavka 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
(2.)
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v delu, ki se nanaša na sklop B: meritve električne energije in sklop C: meritve kakovosti električne energije , glede katerih vlagatelj očita naročniku, da svoje odločitve ni utemeljil in navedel razlogov zanjo. Vlagatelj se tudi ne strinja z obrazložitvijo naročnika, da so ponujene cene v navedenih sklopih bistveno višje od cen na trgu, saj so ponudbene cene vlagatelja konkurenčne cenam na trgu.
Naročnik je z odločitvijo, sprejeto v dokumentu "Sklep o zavrnitvi vseh ponudb in končanju postopka", št. 12-MP/JN-83/2007, sprejetega dne 02.02.2007, v skladu z 77. členom ZJN-1 v sklopu B in sklopu C predmetnega postopka oddaje javnega naročila zavrnil vse ponudbe. Razlog za sprejem te odločitve pa naj bi izviral iz visokih ponudbenih cen tako pri izbranem ponudniku kot vlagatelju, saj naj bi navedene cene bile bistveno višje od cen na trgu.
Naročnik je torej javni razpis razveljavil na osnovi 77. člena ZJN-1; ta naročniku dopušča, da kljub pravilnosti prejetih ponudb postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe. ZJN-1 to možnost poimenuje kot "zavrnitev vseh ponudb". V omenjenem členu so v zvezi z zavrnitvijo vseh ponudb določene še dodatne formalnosti. Tako mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri tem mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev ter mora o zavrnitvi vseh ponudb obvestiti tudi svoj nadzorni organ (1. odstavek 77. člena), nadalje mora ponudnike takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe in o tem, ali bo začel nov postopek (2. odstavek 77. člena ZJN-1).
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zadostil naštetim formalnostim. Naročnik je svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljil v obrazložitvi Sklepa o zavrnitvi vseh ponudb in končanju postopka in dodatno v Obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. 12-MP/JN-144/07 z dne 01.03.2007. Naročnik v citiranih dokumentih navaja, da sta ponudbeni ceni obeh ponudb, ki sta bili uvrščeni v izbor, bistveno višji od preverjenih cen te opreme neposredno pri proizvajalcih ali njihovih uradnih zastopnikih. Prav tako sta ponudbeni ceni za več kot dvakrat višji od cene zadnje dobavljene po obsegu vgrajene opreme, primerljive, če ne že obsežnejše omare obračunskih meritev za objekt RTP 110/10 kV Melje. Ker je naročnik v investicijskih planih za omenjena sklopa rezerviral bistveno nižja sredstva, kar je mogoče ugotoviti tudi iz ocenjenih vrednosti za predmetna sklopa, se je odločil, da zavrne obe ponudbi.
Naročnik je Sklep o zavrnitvi vseh ponudbe in končanju postopka poslal vsem ponudnikom, s čimer je izpolnil zahtevo iz 2. odstavka 77. člena ZJN-1. Naročnik je o sprejeti odločitvi pisno obvestil tudi svoj nadzorni organ (sklep z dne 29.01.2007).
Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega nima relevantnih razlogov, da bi naročniku očitala, da svoje odločitve ni utemeljil, zato tudi tej vlagateljevi navedbi ni sledila. Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da 77. člen ZJN-1 naročniku dopušča, da kljub pravilnosti vlagateljeve ponudbe odloči, da postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, kar je naročnik v konkretnem primeru tudi storil, in to na način, kot ga dopušča ZJN-1.
Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v sklopu B in C zavrniti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz drugega odstavka 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo takse za revizijo v višini 834,59 EUR ter stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.
Državna revizijska komisija je vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala takso za revizijo v višini 834,59 EUR in strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, kar v skladu z Zakonom o uvedbi Eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) po veljavnem tečaju zamenjave tolarja z eurom (1 EUR = 239,640 SIT) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta 1086/2006 v višini 0,459 EUR znaša 1.377,00 EUR, skupaj z 20% DDV v višini 1.652,40 EUR, vse skupaj v višini 2.486,99 EUR.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 10. 05. 2007
Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- ELEKTRO MARIBOR, javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, d. n. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- ELEKTRONABAVA d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana