018-129/2007 Občina Krško

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava pisarniškega materiala v letu 2007" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Extra Lux d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljevanju: naročnik) dne 07.05.2007

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji naročila, št. 430-12/2007, z dne 21.03.2007.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 754,38 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.03.2007 sprejel sklep, št. 430-12/2007, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti.

Dne 20.03.2007 je naročnik izvedel odpiranje ponudb. Iz zapisnika o točkovanju prejetih ponudb z dne 20.03.2007 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravilni ponudbi.

Dne 21.03.2007 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Piramida d.o.o., Polje 10, Zagorje bo Savi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 22.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v prispele ponudbe in dokumentacijo naročnika ter izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal dne 26.03.2007, vlagatelju pa je dne 28.03.2007 omogočil tudi vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov in dokumentacijo naročnika.

Dne 29.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve zahtevka za revizijo izhaja, da je za vlagatelja sporno ocenjevanje prispelih ponudb po merilu "kvaliteta artiklov". Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik šele v fazi ocenjevanja vzorcev, določil kriterije, po katerih je ocenjeval kvaliteto vzorcev. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik šele v dodatni obrazložitvi seznanil, da se kvaliteta vzorcev ocenjuje po kriterijih izdelava, funkcionalnost in uporabnost ter, da vsak artikel lahko dobi maksimalno 15 točk, vsi skupaj pa 405 točk. Ponudnikom tako v času oddaje ponudbe ni bilo znano, da bo naročnik vzorce ocenjeval po zgoraj navedenih kriterijih in z navedenim načinom točkovanja. Po mnenju vlagatelja si je naročnik na tak način omogočil arbitrarno dodeljevanje točk na podlagi subjektivne presoje komisije, zaradi arbitrarnega ocenjevanja ponudb pa le-teh med seboj ni mogoče objektivno primerjati in oceniti ali je bilo ocenjevanje pravilno in v skladu z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj navaja, da iz dokumenta "Ocenjevanje kvalitete artiklov" z dne 20.03.2007, izhaja, da je naročnik vzorec št.3 "Post it (različne barve)" ocenil z 9 točkami ter v opombah navedel, da predložen vzorec ni dovolj lepljiv. Pri tem naročnik ni pojasnil na podlagi česa je strokovna komisija temu vzorcu dodelila le po 3 točke od 5 za izdelavo, funkcionalnost in uporabnost ter kako je prišla do zaključka da ni dovolj lepljiv. Podobno je naročnik pri ocenjevanju drugih artiklov zapisal, da gre za npr. slab material, malo črnila, slabšo vidljivost, slabša vodljivost in podobno. Vlagatelj navaja, da naročnik za tako ocenjevanje vzorcev ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, saj v razpisni dokumentaciji ni določil, koliko črnila, kakšen material itd. morajo vzorci vsebovati. Vlagatelj zaključuje, da je predložil vzorce, ki popolnoma ustrezajo specifikacijam iz razpisne dokumentacije, ki pa jih je naročnik ocenil na podlagi subjektivne presoje komisije. Vlagatelj naročniku očita, da je z takim načinom ocenjevanja kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, načelo transparentnosti javnega naročanja in, da je ravnal negospodarno ko je oddal naročilo ponudniku, ki je ponudil višjo ceno od vlagateljeve.
Vlagatelj predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in ponovi postopek ocenjevanja ponudb po merilih iz razpisne dokumentacije, podredno zahteva razveljavitev predmetnega postopka v celoti, v kolikor kršitev ni mogoče sanirati. Slednji od naročnika zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v višini plačane takse ter stroške odvetniškega zastopanja v višini 2000 točk ter DDV in 2% materialnih stroškov.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 439-12-72007, z dne 11.04.2007, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za povrnitev stroškov v zvezi z vloženim zahtevkom je zavrnil, glede stroškov postopka pa ugotovil, da jih ni. V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik najprej navedel, da je kot merili za izbor uporabil merili najnižja cena-70% in kakovost-30%, kot je bilo opredeljeno v povabilu k oddaji ponudbe. V nadaljevanju navaja, da je bilo že v povabilu k oddaji ponudbe določeno, da bo kakovost vzorcev, ki jih morajo predložiti ponudniki, določala strokovna komisija, ki je izvedla presojo predloženih vzorcev korektno, nediskriminatorno in v skladu z dikcijo iz razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da si je strokovna komisija pomagala z oceno treh zanjo ključnih lastnosti ocenjevanih artiklov in sicer izdelava, funkcionalnost ter uporabnost, pri čemer ni presegla pristojnosti iz povabila k oddaji ponudbe. Vlagatelju očita, da je odreagiral šele po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila, čeprav trdi, da so bila merila v razpisni dokumentaciji nejasna in nepravilno ovrednotena, zato ugotavlja, da gre za oviranje naročnika, s čimer mu vlagatelj povzroča škodo. Vlagateljeve navedbe glede meril za izbor pa so po mnenju naročnika prepozne, saj v skladu z petim odstavkom 12. člena ZRPJN ni mogoče navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve. Naročnik zatrjuje, da je v celoti ravnal v skladu z merili, določenimi v povabilu k oddaji ponudbe, pri čemer poudarja, da je v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) povsem avtonomen pri odločitvi katera in koliko meril bo uporabil, prav tako zatrjuje, da ni ravnal v nasprotju z standardi iz 48. člena ZJN-2. Glede na navedeno je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Dne 18.04.2007, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi postopek revizije nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom z dne 20.04.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretni zadevi je za vlagatelja sporno ocenjevanje prispelih ponudb po merilu "kvaliteta artiklov", kot enem izmed dveh meril, po katerih je naročnik ocenjeval prispele ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji merilu "kakovost" določil vrednost 30%, ponudba pa je bila po tem merilu lahko ocenjena z največ 30 točkami. V povabilu k oddaji ponudbe kjer je bilo merilo "kakovost" podrobneje opisano, je naročnik določil: "Najkvalitetnejši ponudnik v skladu z oceno vzorcev ponudnikov, ki jo opravi strokovna komisija naročnika dobi 30 točk, ostali ponudniki sorazmerno manjši delež glede na vzorce najkvalitetnejšega ponudnika, po enačbi T1=30*(t1/tmax), kjer je
T1-točke ponudnika
t1- prejete točke pri ocenjevanju kvalitete ponudnika
tmax- največje št. točk, ki jih je prejel najkvalitetnejši ponudnik
Ponudnik mora obvezno dostaviti vzorce artiklov, ki so v polju "vzorec" na seznamu artiklov označeni z "DA". Kvaliteto vzorcev določa strokovna komisija, določena s strani naročnika. Ponudnik, ki ne dostavi potrebnih vzorcev, ne dobi točk, ki jih je prejel najkvalitetnejši ponudnik." Podrobnejšega opisa ocenjevanja ponudb po merilu "kakovost" naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil.

Iz določil tretjega odstavka 48. člena ZJN-2 izhaja, da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila, ki jih bo uporabil pri izbiri najugodnejše ponudbe. Četrti odstavek istega člena ZJN-2 določa še, da mora pri ocenjevanju ponudb naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik tako ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, pri čemer pa morajo biti le-ta opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.

V konkretni zadevi gre ugotoviti, da je naročnik predložene vzorce po merilu "kakovost" ocenjeval arbitrarno in sicer jih je ocenjeval po kriterijih, ki v razpisni dokumentaciji niso bili opisani in ovrednoteni. To izhaja tudi iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, kjer sam naročnik navaja, da je komisija ocenjevala kvaliteto vzorcev v skladu z merili določenimi v povabilu k oddaji ponudbe in razpisni dokumentaciji, ob tem pa pojasnjuje, da si je pri oceni kvalitete artiklov komisija "pomagala" z oceno treh zanjo ključnih lastnosti ocenjevanih artiklov in sicer izdelava, funkcionalnost ter uporabnost. Ugotoviti gre tudi, da je naročnik v dodatni obrazložitvi z dne 26.03.3007 prvič navedel zgoraj omenjene kriterije po katerih je ocenjeval kakovost vzorcev kot tudi, da vsak artikel lahko doseže maksimalno 15 točk oz. skupno 450 točk. Iz pisnega poročila z dne 21.30.2007 je nadalje mogoče ugotoviti, da je npr. pri ocenjevanju artikla "POST IT (različne barve)" v opombah naročnik ugotovil, da aritkel vlagatelja "ni dovolj lepljiv". Podoben način ocenjevanja je naročnik uporabil tudi pri ocenjevanju drugih vzorcev, saj je znotraj merila "kakovost" ugotavljal, da imajo artikli pomanjkljivosti kot npr. slab material, malo črnila, debelina, slabša vodljivost, rezilo previsoko, preokoren, itd.. Iz navedenega jasno izhaja, da je vzorce ocenjeval po kriterijih, ki v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni. Ob takšni oceni vzorcev, pa naročnik ravno tako ni niti z besedo pojasnil, kako naj bi domnevno ugotovljene lastnosti posameznih vzorcev vplivale na kvaliteto le-teh. Ugotoviti gre, da se je naročnik šele v fazi ocenjevanja predloženih vzorcev odločil, katere dodatne kriterije bo upošteval pri ocenjevanju vzorcev po merilu "kakovost", teh pa v razpisni dokumentaciji ni vnaprej določil. Takšen način ocenjevanja je naročniku omogočal arbitrarno dodeljevanje točk, saj bi se glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni zadostno opisal oz. ovrednotil merila "kakovost", ob upoštevanju različnih ponudb lahko odločil tudi za drugačen način vrednotenja le-teh. Zaradi arbitrarnosti naročnikovega ocenjevanja, pa posameznih ponudb posledično tudi ni mogoče medsebojno objektivno primerjati ter oceniti, ali je bilo ocenjevanje pravilno in v skladu z določili razpisne dokumentacije.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 48. člen ZJN-2, saj je merila oblikoval tako, da ni bila izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, saj je bila zaradi nejasno določenih meril onemogočena medsebojna primerljivost posameznih ponudb. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti javnega naročanja, ki je opredeljeno v 8. členu ZJN-2 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, odloča v mejah postavljenega zahtevka. Ob upoštevanju meja slednjega ter ugotovljenih kršitev v postopku oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija sklenila ugoditi vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, zato je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, št. 430-12/2007, z dne 21.03.2007.

Naročnik mora v ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb upoštevati določila 48. člena ZJN-2 in pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. V kolikor naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel objektivno oceniti prispelih ponudb, mora postopek oddaje javnega naročila ponoviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 417,30 EUR , za takso za revizijski postopek,
- v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi, za stroške odvetniškega
zastopanja in priprave revizijskega zahtevka, ter DDV, ter 2% za materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijski postopek- stroške v višini 417,29 EUR,
- za stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka- stroške v
protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV ;
- za materialne stroške- stroške v protivrednosti 12 točk po Odvetniški tarifi (2% od
protivrednosti 600 točk), povečano za 20% DDV.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 754,38 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 07.05.2007


Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana;
- Občina Krško, Občinska uprava, Cesta krških žrtev 14,Krško;
- Piramida d.o.o., Polje 10, Zagorje ob Savi;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran