018-128/2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

Številka: 018-128/2007-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in članov Sonje Drozdek šinko in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvedba kanalizacije Malo Mlačevo - navezava na CČN Grosuplje - glavni kanal S3"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SCT d.d. Ljubljana, Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.04.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 19.03.2007 se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 1/07 dne 05.01.2007, pod št. objave Ob-37103/06.

Naročnik je dne 07.03.2007 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, na podlagi katerega je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o., Gasilska cesta 5, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Vlagatelj je dne 19.03.2007 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, s katerim predlaga razveljavitev obvestila naročnika z dne 07.03.2007, oddajo naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vložitev zahtevka za revizijo vlagatelj utemeljuje s kršitvijo naročnika, ko naj bi le-ta vlagateljevo ponudbo v nasprotju s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) po dopolnitvi ocenil kot nepravilno. Vlagatelj zatrjuje, da je bila razpisna dokumentacija, ki jo je naročnik predal vlagatelju, nepopolna, saj sta v ponudbenem predračunu manjkali dve strani, ki zajemata točke 02.02.01/02, 02.03.01, 02.04.01, 02.05.01 in 02.06.01, vendar vlagatelj navedeno pomanjkljivost ni mogel posumiti, ker strani ponudbenega predračuna niso bile oštevilčene in izpad dveh strani ni bil viden. Vlagatelj tako ni mogel pripraviti popolne in pravilne ponudbe. Poleg navedenega vlagatelj meni, da je bil z nepopolno razpisno dokumentacijo diskriminiran, saj je nepopolna dokumentacija bila predana le vlagatelju, z navedenim ravnanjem pa naj bi naročnik kršil 7. in 23 člen ZJN-1.

Naročnik je s sklepom z dne 05.04.2007 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik je v obrazložitvi sklepa pojasnil, da je po odpiranju ponudb izvedel natančnejši pregled in analizo vseh dokumentov iz prispelih ponudb in pri ponudbi vlagatelja ugotovil, da manjkajo trije listi ponudbenega predračuna, in sicer en list pri Črpališču 1 in dva lista pri Črpališču 2; pri čemer je bil list, ki vsebinsko sodi k Črpališču 1, vstavljen pri Črpališču 2. Naročnik je vlagatelju potem, ko je predstavnica vlagatelja dne 31.01.2007 po telefonu zaprosila za zapisnik o odpiranju ponudb in ji je naročnik pojasnil, da v ponudbi vlagatelja manjkajo določeni listi v ponudbenem predračunu, na prošnjo predstavnice vlagatelja dostavil liste ponudbenega predračuna, ki so izpadli pri ponudbi vlagatelja. Po prejemu le-teh pa je ugotovil, da se je spremenila končna ponudbena cena ponudbe vlagatelja. Ker je vlagatelju po javnem odpiranju ponudb bila znana cena vseh ponudnikov, je vlagatelj po mnenju naročnika tako lahko vplival na končni ponudbeni znesek in s tem tudi na izbor najugodnejšega ponudnika, vlagatelj pa je tudi sam zavestno kršil določila zakona, ki prepovedujejo dopolnitve dokumentacije po izvedenem javnem odpiranju. Po mnenju naročnika se ponudba, v kateri manjkajo popisni listi, smatra kot nepravilna, če dokončni znesek ponudbe po dopolnitvi ni enak znesku iz javnega odpiranja. Naročnik pritrjuje, da strani predračuna niso bile oštevilčene, so pa bile oštevilčene posamezne postavke popisov del. Ker gre v obravnavanem primeru za dokaj identična popisa dveh črpališč, in ker je bil drugi list Črpališča 1 napačno priložen k popisu za Črpališče 2, gre po mnenju naročnika sklepati na površnost in napako vlagatelja. Predračunski elaborati v razpisni dokumentaciji so bili popolni, z vsemi pripadajočimi listi.

Vlagatelj je z dopisom z dne 10.04.2007 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je z dopisom z dne 17.04.2007 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega naročila ugotavlja, da je naročnik izvedel javno odpiranje ponudb dne 30.01.2007 in na njem ugotovil, da sta na razpis prispeli dve ponudbi, ki sta pravočasni in pravilni, in sicer ponudba izbranega ponudnika s ponudbeno vrednostjo 784.121,94 EUR in ponudba vlagatelja s ponudbeno vrednostjo 739.631,48 EUR. Nadalje, iz Poročila o oddaji naročila z dne 05.03.2007 in Obvestila o oddaji naročila z dne 07.03.2007 izhaja, da je komisija naročnika po kasnejšem podrobnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovila, da v ponudbi vlagatelja manjkajo določeni popisni listi. Kakor je razvidno iz ponudbe vlagatelja, le-ta ne vsebuje dveh listov pri Črpališču 2, medtem, ko je drugi list od Črpališča 1 bil napačno vstavljen pri Črpališču 2. Naročnik je o navedeni pomanjkljivosti ponudbe seznanil vlagatelja ustno dne 31.01.2007 in ga pozval k dopolnitvi manjkajočih popisnih listov, po prejemu le-teh pa je zaradi spremembe končne ponudbene cene vlagatelja zavrnil ponudbo vlagatelja kot nepravilno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil 54. člen ZJN-1, s tem, ko je njegovo ponudbo po dopolnitvi ocenil kot nepravilno, razlog za nepopolno ponudbo pa je na strani naročnika, ker naj bi le-ta vlagatelju izročil pomanjkljivo razpisno dokumentacijo, s čimer naj bi naročnik kršil določbi 7. in 23. člena ZJN-1.

(1) Državna revizijska komisija na tem mestu najprej poudarja, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določila 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP), ki se v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku, izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti.

Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanjem domnevne kršitve 7. in 23. člena ZJN-1 ugotavlja, da vlagatelj zgolj zatrjuje dejstvo, da naj bi bila razpisna dokumentacija, ki jo je naročnik predal vlagatelju, nepopolna v delih, v katerem je bila tudi njegova ponudba nepopolna, vendar pa ne ponuja dokazov, ki bi navedeno trditev oziroma dejstvo potrdili oziroma dokazali. Vlagatelj pod to točko zahtevka za revizijo sicer predlaga izvedbo določenih listinskih dokazov, in sicer Obvestilo o oddaji naročila z dne 07.03.2007, Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 30.01.2007, Uradni zaznamek z dne 03.02.2007, vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja, ter faks sporočilo naročnika z dne 31.01.2007, vendar Državna revizijska komisija po vpogledu v navedene listine ugotavlja, da le-te z ničemer ne navajajo oziroma dokazujejo zatrjevano kršitev. V zvezi s predlaganjem zaslišanja prič Karmen Turšič in Zorka Cerarja, oba zaposlena pri vlagatelju, pa Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da predlaganega dokaza ni izvedla, saj vlagatelj ni niti navedel, glede katerih spornih dejstev naj se predlagani priči zaslišita, oziroma kako bi lahko zaslišanje predlaganih prič v dokazne namene vplivalo na presojo revizijskih navedb vlagatelja. Smiselno po 236. členu ZPP mora namreč stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.

Glede na to, da vlagatelj za zatrjevano dejstvo ni predložil oziroma predlagal dokazov, tako da bi lahko Državna revizijska komisija ustrezno vsebinsko preizkusila, ali je bila kršitev naročnika storjena, Državna revizijska komisija na tem mestu ni mogla ugotoviti kršitve 7. in 23. člena ZJN-1 s strani naročnika.

Po drugi strani pa je mogoče očitati vlagatelju, da vlagatelj kot ponudniku, ki je že večkrat sodeloval pri podobnih razpisih, pri pripravi ponudbe ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj, kakor ugotavlja naročnik v sklepu z dne 05.04.2007 in kakor izhaja iz vpogleda v ponudbo vlagatelja, so pri obeh črpališčih posamezne postavke popisov del zaporedno oštevilčene in istovrstne pri obeh črpališčih. Vlagatelj je drugi list Črpališča 1 napačno vstavil k Črpališču 2, kljub temu, da je iz zaporednih številk popisov del (01. Črpališče 1, 02. Črpališče 2) očitno, da navedeni list ne spada k Črpališču 2, ker vse postavke nosijo zaporedno številko 01. Vlagatelj bi tako v primeru, kolikor ni prejel popolne razpisne dokumentacije v tem delu (kar pa ni dokazal), lahko naročnika pozval k pojasnilu do ustreznega roka, skladno s 25. členom ZJN-1, česar pa v obravnavanem primeru ni storil.

(2) Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrača tudi trditev vlagatelja o domnevni kršitvi 54. člena ZJN-1 s strani naročnika, s tem, ko je njegovo ponudbo po dopolnitvi ocenil kot nepravilno.

Določba 54. člena ZJN-1 daje naročniku pravico, da sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno.

Naročnik je v obravnavanem primeru namreč pravilno ravnal, ker ni dovolil spremembe ponudbe vlagatelja zaradi spremenjene ponudbene cene, saj prav 54. člen ZJN-1 ne dovoljuje spremembe vsebine ponudbe, ki vključuje tudi spremembo cen.

Naročnik je nato ponudbo izločil kot nepravilno skladno po določbi 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04; v nadaljevanju: pravilnik) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno s točko II.3. razpisne dokumentacije je namreč moral ponudnik za pravilnost ponudbe predložiti izpolnjeno dokumentacijo, zloženo po vrstnem redu; v okviru dokumentacije je moral predložiti tudi potrjeni ponudbeni predračun. Ker vlagatelj v prvotni ponudbi (ker naročnik spremenjen ponudbe ni smel upoštevati) ni predložil celotnega ponudbenega predračuna, je njegova ponudba v tem delu nepravilna.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključuje, da je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti neutemeljen in ga je potrebno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 24.04.2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav. Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, Grosuplje
- SCT d.d. Ljubljana, Slovenska 56, Ljubljana
- Komunalne gradnje Grosuplje d.o.o., Gasilska cesta 5, Grosuplje
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana