Na vsebino
EN

018-118/2007 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-118/2007-5
Datum sprejema: 20. 4. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata ter članice Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo medicinskih pripomočkov in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik SIND, Ljubljana, d.o.o., Verovškova 64, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.04.2007 soglasno

odločila:

1. Pritožba vlagatelja, z dne 10.04.2007, se zavrne.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.2.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup medicinskih pripomočkov po odprtem postopku. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 46, z dne 5.5.2006, pod številko objave Ob-12453/06, popravek javnega razpisa pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 59-60, z dne 9.6.2006, pod številko objave Ob-16311/06.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika dne 19.12.2006 vložil zahtevek za revizijo, dne 8.1.2007 pa je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zoper del naročnikovega sklepa, z dne 4.1.2007, v katerem je le ta vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-16/2007-42-581, z dne 20.02.2007, sklenila, da se pritožba vlagatelja, z dne 8.1.2007, zavrne, zahteva za nadaljevanje postopka za revizijo pa se v delu, ki se nanaša na razveljavitev dokumenta "Spremembe in dopolnitve obrazloženega obvestila o oddaji naročila", št. JN:5/2006-spremembe in dopolnitve, z dne 7.12.2006, kot nedopustna zavrže. Državna revizijska komisija je z omenjenim sklepom odločila tudi o stroških strank, nastalih s pritožbo in z revizijo. V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija naročnika opomnila, da: "â??bo naročnik, ko bo prenehala učinkovati suspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo v tem revizijskem postopku, moral opraviti ponoven postopek vrednotenja in ocenjevanja ponudb v izpodbijanih (in kot izhaja iz sklepa naročnika, z dne 4.1.2007, tudi razveljavljenih) sklopih in v postopku oddaje javnega naročila sprejeti novo odločitev za te sklope in izdelke znotraj teh sklopov na podlagi določb ZJN-1."

Naročnik je dne 09.03.2007 sprejel odločitev, s katero je izbrane ponudnike v izpodbijanih sklopih seznanil, da v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) v celoti razveljavlja svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ter da v sklopih 5/9 (izdelek vrečke urinske za urološko izpiranje) in 3 (izdelek endoskopska vrečka za odstranjevanje biološkega materiala konaste oblike pr. 10) kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Pri sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) je naročnik še zapisal, da bo izvedel nove ustrezne postopke v skladu z Zakonom o javnih naročilih ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju: ZJN-2).

Na podlagi vlagateljeve zahteve je naročnik dne 22.3.2007 izdal dodatno obrazložitev, v kateri je navedel, da je po ponovnem postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb sprejel novo odločitev z dne 09.03.2007, v kateri za sklopa 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) ni bilo mogoče izbrati najugodnejšega ponudnika. Ker je naročnik pri prvem preverjanju preveril samo izdelek cenovno najugodnejšega ponudnika, ne pa tudi izdelkov drugih ponudnikov, bo ponovno zahteval vzorce, ki bodo osnova za ponovno vrednotenje in ocenitev ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je dne 19.03.2007 (naročnik je vlogo prejel dne 27.03.2007) na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev nove odločitve naročnika z dne 09.03.2007 v delu, kjer naročnik v sklopih 6/10 in 5/9 navaja: "da bo izvedel nove ustrezne postopke v skladu z Zakonom o javnih naročilih ZJN-2". Vlagatelj meni, da gre naročnikovo odločitev v obeh sklopih razumeti kot razveljavitev razpisa, saj je predmetni postopek voden še po ZJN-1, ter izvedbo postopka po novem ZJN-2, čeprav za to ni najti pravne podlage. Iz naročnikove dodatne obrazložitve po mnenju vlagatelja tudi niso vidni razlogi za sprejem sporne odločitve, naročnik pa naj bi prav tako kršil 76. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna in ustreza vsem zahtevam razpisne dokumentacije, manjka pa odločitev naročnika o tem, katere od ostalih ponudb so pravilne in katere ne, saj je šele tako mogoče preizkusiti pravilnost naročnikove odločitve. Vlagatelj je priglasil stroške, nastale z revizijo.

S sklepom, z dne 05.04.2007, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi pomanjkanja vlagateljeve aktivne legitimacije. Naročnik navaja, da vlagatelju s tem, da se je pri naročniku zgodila pisna napaka glede navedbe zakona, ni bila in mu ne bo povzročena nobena škoda. Iz naročnikove odločitve z dne 09.03.2007 kot iz dodatne obrazložitve z dne 22.03.2007 je po mnenju naročnika jasno razvidno, da bo v nadaljnjem postopku ravnal v skladu z navodili Državne revizijske komisije in od vseh ponudnikov, ki so podali ponudbo za sklop 6/10 in sklop 5/9 zahteval vzorce, ki bodo osnova za ponovno vrednotenje in ocenitev ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je zoper navedeni naročnikov sklep dne 10.04.2007 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj v celoti prereka odločitev naročnika in navaja, da za takšno odločitev v zakonu ni najti pravne podlage. Zahtevek za revizijo je namreč dopustno zavreči zgolj v primerih, ki jih predvideva ZRPJN, to je v primerih, ko niso izpolnjene procesne predpostavke za njegovo vsebinsko obravnavo. V obravnavanem primeru pa je razvidno, da je naročnik svojo odločitev utemeljil na razlogih, ki temeljijo na vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo, saj je vsebinsko odločil, da je pri navedbi zakona v odločitvi prišlo do napake. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral odpraviti ugotovljeno napako tako, da bi spremenil odločitev. Naročnik je prava vešča stranka in se na napake v pravni podlagi ne more sklicevati. Tudi po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05, 150/05, 43/06; v nadaljevanju: ZPP) se napačne navedbe zakona ne morejo šteti za pomoto v smislu 328. člena, saj gre za uporabo materialnega prava, pod katero naročnik subsumira dejansko stanje. Vlagatelj je priglasil stroške, nastale s pritožbo, v višini 500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, povišano za 20% DDV, ter 2% za materialne stroške.

Po pozivu Državne revizijske komisije je naročnik z dopisom, z dne 17.04.2007, slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj v postopku revizije, ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja, zaradi odsotnosti aktivne legitimacije, zavrgel. Naročnik namreč meni, da vlagatelju zaradi pisne napake, ki se je pripetila pri navedbi zakona, ni bila in mu ne more nastati nobena škoda.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN, ki ureja aktivno legitimacijo v postopku revizije, izhaja: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila." Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Potrebno je ugotoviti, da v konkretnem primeru vlagatelju dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) ni mogoče odreči, saj je oddal ponudbo za predmetna sklopa, zato je za uspešen izkaz aktivne legitimacije potrebno preveriti zgolj še, ali je vlagatelj verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz vpogleda v vlagateljev zahtevek za revizijo je mogoče ugotoviti, da vlagatelj naročnikovo odločitev, z dne 09.03.2007, v sklopih 6/10 in 5/9 šteje za odločitev o razveljavitvi razpisa, ter meni, da je naročnik brez pravne podlage navedel, da bo izvedel nove ustrezne postopke v skladu z Zakonom o javnih naročilih ZJN-2, saj se predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi po ZJN-1. Kakor izhaja iz naročnikove odločitve, z dne 09.03.2007, je naročnik v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) razveljavil svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter navedel, da bo izvedel nove ustrezne postopke v skladu z ZJN-2.

Vendar pa Državna revizijska komisija (kljub nasprotnemu prepričanju vlagatelja) ugotavlja, da naročnikove odločitve z dne 09.03.2007 v delu, kjer v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) v celoti razveljavlja svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ni mogoče šteti za odločitev, ki bi jo moral naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sprejeti v skladu z določbami ZJN-1, in sicer po prenehanju suspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo, o katerem je bilo v revizijskem postopku odločeno s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-16/2007-42-58. Kot že zapisano v omenjenem sklepu Državne revizijske komisije, naročnik v revizijskem postopku o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, šele po zaključenem postopku revizije pa lahko sprejme novo vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila na podlagi določb ZJN-1. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno podlago je potrebno ugotoviti, da naročnikova odločitev z dne 09.03.2007 o razveljavitvi odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) pomeni le ponovitev odločitve, sprejete že v predhodno zaključenem revizijskem postopku, in ne eno izmed novih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila (npr. izbira novega najugodnejšega ponudnika ali zavrnitev vseh ponudb), zoper katero ima vsaka aktivno legitimirana oseba (tudi vlagatelj) pravico vložiti zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika. Da sprejete odločitve ni mogoče šteti za novo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila po tem, ko je suspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo prenehala s sprejetjem sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-16/2007-42-58, utemeljuje tudi okoliščina, da naročnik sporne odločitve z dne 09.03.2007 ni posredoval vsem ponudnikom, ki so v predmetnih sklopih sodelovali (in kot bi moral storiti, če bi njegova odločitev predstavljala vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila), pač pa samo izbranima ponudnikoma v spornih sklopih in vlagatelju.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev z dne 09.03.2007 v spornih sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) ne predstavlja nove odločitve, sprejete na podlagi ZJN-1, pač pa je naročnik ponovno sprejel odločitev, sprejeto že v postopku revizije postopka oddaje naročila. Naročnik za sprejem sporne odločitve v teku postopka oddaje javnega naročila nima pravne podlage v ZJN-1, zato njegova odločitev še ne vpliva na vlagateljeve pravice v postopku oddaje javnega naročila. Zaradi navedenega vlagatelju na podlagi te odločitve ali zaradi nje ni nastala in mu niti ne bi mogla nastati škoda. Slednji bo imel možnost vložitve zahtevka za revizijo šele zoper naročnikovo odločitev, ki jo mora naročnik v sklopih 6/10 in 5/9 (izdelek vrečke urinske za urno diurezo) v nadaljevanju v skladu z določbami ZJN-1 sprejeti, torej zoper odločitev, ki jo naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila (npr. izbira novega najugodnejšega ponudnika ali zavrnitev vseh ponudb).

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik v sporni odločitvi brez pravne podlage navedel, da bo izvedel nove ustrezne postopke v skladu z ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporni zapis predstavlja zgolj naročnikovo napoved njegovega nadaljnjega ravnanja, do katerega pa še ni prišlo. Zgolj napoved nekega bodočega ravnanja, ki naj bi domnevno pomenilo tudi kršitev naročnika, sama po sebi ne more biti predmet revizijskega postopka, saj ne predstavlja ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s katerim je lahko stranki (vlagatelju) povzročena škoda. Ker se vlagatelj sklicuje na kršitve, do katerih naj bi prišlo pri morebitnih nadaljnjih ravnanjih naročnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se bo utemeljenost teh kršitev, v kolikor bo do njih prišlo, ob upoštevanju določb ZRPJN, presojala v revizijskem postopku, po izvedbi teh dejanj. Zgolj z napovedjo naročnika o izvedbi novih ustreznih postopkov v skladu z ZJN-2 pa Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, kako bi vlagatelju lahko nastala škoda.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Pri tem je svoje zavrženje pravilno oprl na določbo 13. člena ZRPJN, ki v drugem odstavku določa, da se zahtevek za revizijo zavrže, če naročnik po preveritvi zahtevka za revizijo ugotovi, da ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije. Čeprav je naročnik svojo odločitev utemeljil s tem, da vlagatelju zaradi pisne napake glede zakona, ki se je zgodila pri sporni izjavi, ne more nastati škoda, Državna revizijska komisija pa je drugače ugotovila, da vlagatelju škoda ne more nastati zaradi domnevnih bodočih kršitev, do katerih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s sporno izjavo še ni prišlo, to na samo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo ne vpliva. Državna revizijska komisija je zato pritožbo vlagatelja v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povračilo stroškov za sestavo pritožbe in povračilo materialnih stroškov. Ker ZRPJN v 22. členu govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker Državna revizijska komisija pritožbo zavrnila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov za sestavo pritožbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 20.04.2007
PREDSEDNICA SENATA:
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran