018-111/2007 Pošta Slovenije

Številka: 018-111/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in članice Sonje Drozdek-šinko ter predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "čiščenje prostorov Pošte Slovenije", ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Manicom d.o.o., Povšetova ulica 65, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.04.2007

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev podrejeni zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS štev. 80/06, pod št. objave Ob- 21814/06, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za čiščenje prostorov Pošte Slovenije d.o.o. za obdobje do 30.7.2009 (10 sklopov); njegov popravek je naročnik objavil v Uradnem listu RS št. 132/06, pod št. objave Ob-35452/06.

Naročnik je dne 01.02.2007 izdal dokument "Odločitev št. 50-2006/JNS/10-1", iz katerega izhaja, da se javno naročilo v sklopih 1,2,3,4,7,8,9 in 10 odda ponudniku ISS Servissystem d.o.o., Ptujska 95, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 5 vlagatelju ter v sklopu 6 ponudniku Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin.

Vlagatelj je dne 12.02.2007 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve o izbiri za sklope 3 (PE koper), 4 (PE Kranj) in 5 (pravilno: 9) (PE Nova Gorica) ter z isto vlogo za navedene sklope zahteval vpogled v razpisno (pravilno: ponudbeno) dokumentacijo vseh ponudnikov.

Naročnik je vlagatelju zahtevano dodatno obrazložitev posredoval dne 19.02.2007, vpogled v prejete ponudbe za sklope 3, 4 in 5 pa mu je omogočil dne 21.02.2007. Iz zapisnika o pregledu ponudbene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, razen v Potrdilo o plačanih davkih, v Obrazca BON 1/P in potrdila pooblaščenih bank o solventnosti ter v obrazce M4 oz. M1 in M2, ker je ta del ponudbe izbrani ponudnik označil kot zaupno.

Dne 02.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V zahtevku navaja, da je naročnik v postopku oddaje konkretnega naročila kršil 6. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v povezavi z 8. členom ZJN-1 in 76. člen ZJN-1. Vlagatelj meni, da mu je naročnik neutemeljeno odklonil pravico do vpogleda v nekatere listine ponudbe izbranega ponudnika z obrazložitvijo, da je izbrani ponudnik navedene listine označil kot zaupne. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem kršil načelo transparentnosti oz. javnosti, saj je možnost vpogleda v dokumentacijo po naročnikovi že sprejeti odločitvi o oddaji naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji ponudnikom postavil pogoje glede predložitve Potrdila o plačanih davkih, Obrazca BON 1/P, potrdila pooblaščenih bank o solventnosti ter obrazcev M4 ali M1/M2, so po mnenju vlagatelja pogoj za sodelovanje in naj bi po uveljavljenih kriterijih Državne revizijske komisije šteli za podatek, s katerim naročnik ugotavlja pravilnost ponudbe posameznega ponudnika, zato takšna listina ne more veljati za zaupno v konkretnem postopku. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik ni predložil potrdila vseh poslovnih bank, pri katerih ima odprte račune, ter da to potrdilo ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov iz razpisne dokumentacije, zato je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. Pri tem vlagatelj še dodaja, da zaradi odklonitve vpogleda ne more konkretizirati svojih navedb o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja tudi, da je ponudba izbranega ponudnika prepozna. Iz ovojnice, ki jo je vpogledal vlagatelj na opravljenem vpogledu pri naročniku, je razvidno samo, da je ponudba prispela po pošti, ni pa razvidna ura prejema pošiljke, zato vlagatelj od naročnika zahteva predložitev pisnega dokazila o tem, da je ponudba prispela pravočasno. Vlagatelj nadalje meni, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna zato, ker ni predložil varnostnih listov za čistila, s katerimi bo opravljal storitve, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je sicer predložil varnostne liste ter seznam čistil, vendar je v ponudbi v delu "tehnologija čiščenja" pri posameznih tehnologijah čiščenja navajal posamezna čistila, za katera ni predložil varnostnih listov, s čimer ni zadostil zahtevam naročnika, da mora predložiti varnostne liste za vsa čistila, ki jih bo uporabljal pri čiščenju.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v skupni višini 2.286,57 â??.

Naročnik je dne 20.03.2007 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako pa je zavrnil njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je vlagatelju dovolil vpogled v vse dele ponudbene dokumentacije razen tistih, ki jih je ponudnik označil kot zaupne oz. le-to izhaja iz 8. člena ZJN-1 in katere je bil naročnik dolžan varovati kot poslovno skrivnost. Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v potrdilo DURS, v potrdilo BON-1, v potrdila poslovnih bank, ki so označena kot zaupna, ter v obrazce M4 oz. M1/M2, vendar pa je vlagatelju pokazal, da je izbrani ponudnik navedene dokumente predložil. Glede vlagateljevega očitka o prepozni predložitvi ponudbe s strani izbranega ponudnika naročnik navaja, da je ponudba izbranega ponudnika prispela pravočasno, in sicer dne 15.01.2007 z redno pošto, ki jo na upravo družbe vsak dan zjutraj (okoli 7.30) prinese kurir glede na sprejet poštni vozni red iz Poštnega logističnega centra. Naročnik nadaljuje, da je izbrani ponudnik predložil seznam čistil, s katerimi bo opravljal storitve, in varnostne liste za čistila iz navedenega seznama v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je podal opise tehnologij čiščenja, kot je zahteval naročnik, vendar pa je dodatno priložil še opise tehnologije čiščenja za postopke, ki jih naročnik ni zahteval in tudi ni razpisal, zato je naročnik delno obnovo talnih premazov, kristalizacijo in lakiran parket štel kot dokumentacijo, ki jo je ponudnik priložil dodatno in ni bila zahtevana in je tudi ni pregledoval in ocenjeval. Naročnik še dodaja, da ponudba ne more biti nepravilna, če ponudnik priloži dodatno dokumentacijo, ki v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana.

Z vlogo, z dne 26.03.2007, je vlagatelj naročnika obvestil, da nadaljuje postopek revizije javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 29.03.2007, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki jo je dopolnil dne 12.4.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija uvodoma ponavlja svoje že večkrat zavzeto stališče, da celotne ponudbene dokumentacije ni mogoče opredeliti kot tajne, vendar pa je po drugi strani tudi ni mogoče obravnavati kot v celoti javen dokument.

Mogoče je pritrditi vlagatelju v delu, kjer navaja, da ZJN-1 v drugem odstavku 6. člena (Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev) določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih ter da ima vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom, ter da je namen načela transparentnosti oz. javnosti zagotoviti nadzor nad porabo javnih sredstev ter spoštovanje ostalih načel javnega naročanja. Tudi javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb in s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila po tem, ko naročnik že sprejme odločitev o dodelitvi naročila, je nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom zagotavlja ZRPJN. Vendar pa stopnja javnosti postopka oddaje javnega naročila ni absolutna. Tako ZJN-1 v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Ti podatki lahko vsebujejo informacije, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, predpisi o varovanju osebnih podatkov ali drugimi predpisi opredeljene kot zaupne. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 42/06, 60/06, 26/07; v nadaljevanju: ZGD-1), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD). K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika.

Kot izhaja iz Državni revizijski komisiji odstopljene dokumentacije, je naročnik iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika izločil Potrdilo o plačanih davkih, Obrazec BON 1/P in potrdila pooblaščenih bank o solventnosti ter obrazce M4 oz. M1/M2. Naročnik je torej izločil dokumente, ki jih je izbrani ponudnik označil kot zaupne oziroma so po vsebini enaki le-tem (Obrazec BON 1/P, potrdila pooblaščenih bank o solventnosti), dokumente, ki so vsebovali podatke, ki so davčna tajnost (Potrdilo o plačanih davkih) in dokumente, ki so vsebovali osebne podatke ponudnikovih zaposlenih delavcev (obrazce M4 oz. M1/M2). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je varoval zaupnost vsebine teh dokumentov oz. v njih navedenih podatkov in posledično vlagatelju odklonil vpogled v vsebino tega dela ponudbene dokumentacije.

Nadalje je Državna revizijska komisija ugotavljala pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v delu, v katerem vlagatelj ni imel možnosti vpogleda, v skladu z vlagateljevimi navedbami v zahtevku za revizijo. Pri tem je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrdila vseh poslovnih bank, pri katerih ima odprte TRR, ter da ta potrdila vsebujejo podatke o stanju sredstev na TRR na dan sestavitve obrazca, stanje neporavnanih obveznosti iz evidence o vrstnem redu plačil na dan sestavitve obrazca, povprečno stanje sredstev na TRR v preteklem mesecu, število dni neprekinjene blokade TRR do vštetega dne sestavitve obrazca, število dni blokade TRR v preteklih 6 mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, pod oznako P 5/2 točke 6 "Sestavni deli ponudbene dokumentacije (pogoji za udeležbo)".

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je ponudba izbranega ponudnika prepozna, saj iz ovojnice, v kateri je ponudba prispela, ni razvidna ura prejema pošiljke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v skladu z določbami ZJN-1 (55. in 57. člen) pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, ki je določen v objavi, tj. do datuma in ure, določene v objavi, ponudnik pa mora ponudbo v pisni obliki predložiti osebno ali po pošti. Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu. Če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna. Navedeno pomeni, da je v ZJN-1 glede oddajanja ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja ponudbe v naročnikovo interesno sfero, morebitne napake v ravnanju znotraj interesne sfere naročnika (založitev predloženih ponudb, interna pravila poslovanja, ipd.) pa ne morejo iti na škodo ponudnika, ki je ponudbo oddal pravočasno.

Naročnik je v objavi navedel, da bo ponudbe za predmetno javno naročilo, naslovljene na "Pošta Slovenije, d.o.o., Sektor za investicije in nabavo, Nabavna služba, Slomškov trg 10 v Mariboru", sprejemal do 15.1.2007 do 12.ure. Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji svojo ponudbo oddal na pošto dne 12.01.2007, na naslov naročnika pa je prispela dne 15.01.2007 (razvidno iz naročnikove datumske štampiljke, odtisnjene na kuverti). Naročnik ni označil ure prejema. Naročnik je Državni revizijski komisiji kot dokazilo, da je ponudba izbranega ponudnika prispela pravočasno, poslal del voznega reda iz Poštnega logističnega centra, iz katerega je razvidno, da kurir dnevno pošto pripelje na upravo naročnika vsak dan okoli 6.40 (naročnik pojasni, da se pošta okoli 7.30 evidentira v glavni pisarni), ter prilogo "KNJIŽENA POšTA - SEKTOR ZA INVESTICIJE IN NABAVO", z dne 15.01.2007, kjer je ponudba izbranega ponudnika zavedena med prvimi tistega dne prispelimi pošiljkami in označena s številko 460 (enaka številka je tudi na naročnikovi datumski štampiljki, odtisnjeni na kuverti).

Naročnik je torej s tem, ko ob prejemu ponudbe izbranega ponudnika (poleg datuma) ni označil ure prejema ponudbe, opustil dolžnostno ravnanje, kot mu ga nalaga drugi odstavek 57. člena ZJN-1. Vendar pa je ponudbo izbranega ponudnika štel kot pravočasno (v zapisniku o odpiranju ponudb je naročnik zapisal, da je ponudbo prejel 15.01.2007 ob 10.00) in jo skupaj z drugimi pravočasno prispelimi ponudbami obravnaval in ocenjeval. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, da dokazilo o tem, da je ponudba izbranega ponudnika prispela pravočasno, ne obstaja, ter da je posledično naročnikovo nezmožnost dokazati pravočasnost ponudbe izbranega ponudnika potrebno šteti v korist ostalih ponudnikov (torej tudi vlagatelja), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v veljavni zakonodaji ni mogoče najti podlage za takšno presumpcijo. Iz zadevnih določb ZJN-1 namreč ni mogoče zaključiti, da se okoliščina, da naročnik ni označil ure prejema ponudbe izbranega ponudnika, šteje v korist ostalih ponudnikov, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila. Glede na prejemno teorijo je edini, ki mu naročnikova kršitev ne sme iti v škodo, izbrani ponudnik (v kolikor se uspe ugotoviti, da je ponudba pravočasno prešla v interesno sfero naročnika). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokazili, ki jih je predložil, prepričljivo dokazal, da je ponudba izbranega ponudnika prešla v njegovo sfero že zjutraj, ko je kurir glede na sprejet vozni red dnevno pošto prinesel na upravo oz. ko je bila pošta evidentirana v glavni pisarni. Ne glede na to, kdaj je ponudba izbranega ponudnika dejansko prispela v Sektor za investicije in nabavo, v Nabavno službo (prenos poštnih pošiljk med uslužbenci naročnika gre šteti za ravnanje znotraj njegove interesne sfere), je mogoče zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika prešla v interesno sfero naročnika že zjutraj, torej pred 12.00, in jo je zato naročnik pravilno štel kot pravočasno.

Vlagatelj tudi navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna zato, ker ni predložil varnostnih listov za čistila, s katerimi bo opravljal storitve, ki so predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik je po mnenju vlagatelja pri posameznih tehnologijah čiščenja navajal posamezna čistila, za katera ni predložil varnostnih listov, s čimer ni zadostil zahtevam naročnika, da mora predložiti varnostne liste za vsa čistila, ki jih bo uporabljal pri čiščenju.
Naročnik pa nasprotno trdi, da je izbrani ponudnik podal opise tehnologij čiščenja, kot je zahteval naročnik, vendar pa je dodatno priložil še opise tehnologije čiščenja za postopke, ki jih naročnik ni zahteval in tudi ni razpisal, zato je naročnik delno obnovo talnih premazov, kristalizacijo in lakiran parket štel kot dokumentacijo, ki jo je ponudnik priložil dodatno in ni bila zahtevana in je tudi ni pregledoval in ocenjeval.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 6. "SESTAVNI DELI PONUDBENE DOKUMENTACIJE (POGOJI ZA UDELEŽBO)", pri oznaki P 12 določil, da mora ponudnik: "â??predložiti varnostne liste za čistila, izdana s strani ustrezne institucije. Ponudnik mora predložiti seznam čistil, ki jih bo uporabljal na objektih oziroma lokacijah in navesti namen uporabe (npr. steklo, parket,â??) in priložiti varnostni list." Pri oznaki P 13 je naročnik določil: "Ponudnik mora opisati tehnologije čiščenja v skladu s standardi, ki jo bo uporabljal na objektih oziroma lokacijahâ??", v točki 10 pa podal opis storitev, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe.
Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v ponudbi predložil seznam čistil, ki jih bo uporabljal na objektih, navedel njihov namen ter zanje priložil varnostne liste, s čimer je sledil zahtevam naročnika, določenim v oznaki P 12 razpisne dokumentacije. Pri tehnologiji čiščenja (P 13) je izbrani ponudnik opisal tehnologije čiščenja tako, da je pri vsaki tehnologiji navedel postopek dela, čistilne pripomočke in čistilna sredstva.

Vlagatelj meni, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika štel za pravilno, čeprav je slednji pri posameznih tehnologijah čiščenja (tj. delna obnova talnih premazov, kristalizacija in lakirani parket) navajal čistilna sredstva, za katere ni priložil varnostnih listov. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne prereka nepravilnosti teh spornih tehnologij čiščenja, pač pa zatrjuje, da le-te v razpisni dokumentaciji niso bile določene kot obvezne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 10 razpisne dokumentacije ponudnikom podal opis storitev, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, torej tudi pri navajanju tehnologij čiščenja, vendar pa v razpisni dokumentaciji ni natančneje določil, katere podatke morajo tehnologije čiščenja vsebovati oz. je bila oblika in vsebina predstavljenih tehnologij čiščenja prepuščena presoji ponudnikov. To je razvidno tudi iz primerjave med prispelimi ponudbami, ob vpogledu v katere je moč ugotoviti, da so ponudniki, ki so oddali ponudbe, tehnologije čiščenja predstavili na različne načine. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je iz opisov storitev, podanih v točki 10 razpisne dokumentacije v povezavi s zahtevo iz P 13, potrebno priložiti več tehnologij čiščenja, ni pa mogoče ugotoviti, da morajo ponudniki priložiti opise tehnologije tudi za delno obnovo talnih premazov, za kristalizacijo in za lakirani parket, saj te zahteve iz točke 10 ali drugih določb razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati.

Državna revizijska komisija poudarja, da je za pravilnost ponudbe izbranega ponudnika prisotnost opisov tehnologij čiščenja za delno obnovo talnih premazov, za kristalizacijo in za lakirani parket nepomembna, saj je Državna revizijska komisija ugotovila, da za pravilnost zadostujejo že drugi opisi tehnologij čiščenja, ki jih je izbrani ponudnik predložil in katerih pravilnosti vlagatelj ne prereka. Naročnik mora v skladu s 13. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 kot pravilno upoštevati tisto ponudbo, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da za pravilnost ponudbe ponudnikom ni bilo potrebno priložiti tehnologij čiščenja tudi za delno obnovo talnih premazov, za kristalizacijo in za lakirani parket, je potrebno zaključiti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika že na podlagi drugih opisov tehnologij čiščenja, ki jih je izbrani ponudnik priložil (Državna revizijska komisija ni presojala pravilnost le-teh, saj to ni bil predmet spora) v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 obravnaval kot pravilno.

Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega zahtevka zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 17.04.2007


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Pošta Slovenije, Slomškov trg 10, Maribor
- ISS Servissystem d.o.o., Ptujska 95, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana