Na vsebino
EN

018-102/2007 Univerza v Mariboru

Številka: 018-102/2007-5
Datum sprejema: 17. 4. 2007

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter na podlagi 189. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava IDP, PGZ, PZR in PZI projektne dokumentacije za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ju je vložil vlagatelj Reichenberg arhitektura, d.o.o., Dupleška 21, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.04.2007 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 20.03.2007, se zavrže kot nedopusten.

2. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007, se zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 01.12.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Predhodni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 132, z dne 15.12.2006, pod številko objave Ob-35006/06, predhodno informativno obvestilo pa v Uradnem listu EU; št. S 241, z dne 19.12.2006, pod številko objave 257984. Javni razpis, pod opisom "Izdelava IDP, PGZ, PZR in PZI projektne dokumentacije za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139, z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36778/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 246, z dne 28.12.2006, pod številko objave 264940, popravek javnega razpisa pa v Uradnem listu RS, št. 23, z dne 16.03.2007, pod številko objave Ob-7386/07, ter v Uradnem listu EU, št. S 52, z dne 15.03.2007, pod številko objave 64583 (slednje v obliki ponovnega obvestila o naročilu).

Z vlogo, z dne 29.01.2007, ki jo je vlagatelj vložil in naročnik prejel pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na slednjega naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se "razveljavi predmetni razpis oz. razpisno dokumentacijo ter vlagatelju povrne stroške". V revizijskem zahtevku vlagatelj naročnika najprej poziva, da prekine postopek oddaje predmetnega javnega naročila iz razloga, ker ni sledil Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za prenovo Taborskega nabrežja v Mariboru (S-13 in C-3). Ta naročniku v 21.j členu nalaga, da je "za izbiro projektanta dolžan organizirati javni arhitekturni natečaj ali izvesti drug postopek, ki bo zagotovil angažiranje uveljavljenega arhitekta z referencami, primerljivimi v mednarodnem prostoru". Naročnik postopka javnega natečaja ali primerljivega postopka ni izvedel. Izvedbo javnega natečaja zahteva tudi "Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)", in sicer v prvem odstavku 43. člena. Postopek oddaje predmetnega javnega naročila je iz navedenih razlogov v nasprotju s pravnimi predpisi. Župan Maribora je dne 03.07.2006 izdal sklep, iz katerega sledi, da je investitor za izbiro projektanta dolžan organizirati javni arhitekturni natečaj ali izvesti drug postopek, ki bo zagotovil angažiranje uveljavljenega arhitekta z referencami, primerljivi v mednarodnem prostoru. Naročnik ni izvedel javnega natečaja, niti meril za oddajo naročil ni oblikoval tako, da bi omogočala angažiranje uveljavljenega arhitekta z referencami, primerljivi v mednarodnem prometu. Naročnik je kršil tudi 2. člen "Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših prostorskih ureditev in objektov", saj ni povabil k sodelovanju pristojne zbornice, s čemer so hkrati kršena tudi temeljna načela iz 3. člena omenjenega predpisa. Naročnik bi moral v skladu s 5. členom "Pravilnika" ter na podlagi drugega odstavka 43. člena "Zakona o graditvi objektov" s pomočjo javnega natečaja pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev predmeta javnega naročila. Izvedba naročila, ne da bi naročnik preko pravil o natečaju naročil projektiranje, upoštevajoč predmetno lokacijo pomeni kršenje "Pravilnika o javnih natečajih".
Vlagatelj dalje navaja, da naj bi bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršena tudi "tretji odstavek" 23. člena ter prvi odstavek 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). V razpisni dokumentaciji naj bi naročnik namreč navedel število točk, ki jih lahko posamezni ponudnik pridobi po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, česar v javnem razpisu ni navedel, iz česar naj bi izhajalo, da se opredelitev meril v razpisni dokumentaciji in v objavi javnega razpisa razlikujeta. Poleg tega je naročnik v objavi javnega razpisa kor merili navedel (A) najnižja cena ter hkrati (B) ekonomsko najugodnejša ponudba, iz česar naj bi izhajalo, da sta merili za odločanje v predmetnem postopku obe, kar pa je v nasprotju z zakonom in pravno logiko, saj se ti merili med seboj izključujeta.
Vlagatelj naročnika opozarja še na kršitev prvega odstavka 23. člena ZRPJN; v razpisni dokumentaciji naj bi slednji med kadrovskimi pogoji namreč postavil zahtevo, ki vsebuje termin "redno delovno razmerje", ki pa ga ni pojasnil. Sporni izraz po mnenju vlagatelja nima nikakršne zakonske osnove in je konstrukt naročnika, katerega pomen je znan le njemu, ponudniki pa ga ne morejo ugotoviti. Ta termin je zato prepuščen diskreciji naročnika, kar je v nasprotju z načeli javnega naročanja.

Naročnik je z dopisom, z dne 29.01.2007, vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 31.01.2007, ki ji je priložil potrdilo o plačilu takse za revizijo, v višini 834,59 EUR, ter dokument "Stališče do podane pripombe na predlog odlokaâ??", z dne 03.07.2006, ki ga je izdal župan Mestne občine Maribor, in iz katerega izhaja, da se delno upošteva pripomba Urbanističnega sveta za Maribor na predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za prenovo Taborskega nabrežja v Mariboru in se v le-tega doda člen, ki se glasi: "Investitor je za izbiro projektanta dolžan organizirati javni arhitekturni natečaj ali izvesti drug postopek, ki bo zagotovil angažiranje uveljavljenega arhitekta z referencami, primerljivimi v mednarodnem prostoru".

Naročnik je dne 05.02.2007 izdal sklep, št. 69/2007 - 51 MT, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel.

Na podlagi vlagateljeve pritožbe, z dne 05.02.2007, je Državna revizijska komisija dne 02.03.2007 izdala sklep, št. 018-045/2007-41-661, s katerim je naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 29.01.2007, kot izhaja zgoraj opredeljenega sklepa, razveljavila. Ob tem je naročniku naložila, da o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 29.01.2007, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku ponovno odločil s sklepom, z dne 15.03.2007, s katerim je le-tega v celoti zavrnil.
V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je v "ZGO-1" določeno, da je investitor obvezan izvesti javni natečaj, če tako določa prostorski akt ali drug predpis ali pa je če je investitor gradnje država ali lokalna skupnost in skupna vrednost gradnje presega 300.000.000 tolarjev. V konkretnem primeru naj ne bila izpolnjena nobena od zgornjih predpostavk. Skladno z 29.j členom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za prenovo Taborskega nabrežja v Mariboru (S-13 in C-3) sta naročniku dani dve enakovredni, alternativni možnosti izbire uveljavljenega arhitekta, naročnik pa se je izmed obeh alternativ odločil za izbiro uveljavljenega arhitekta z referencami, primerljivimi v mednarodnem prostoru, na osnovi izvedbe javnega razpisa po odprtem postopku v skladu z ZJN-1. Poleg navedenega je v konkretnem primeru investitor Univerza v Mariboru, ki je samostojna pravna oseba oziroma javni zavod, ki je v skladu s 6. členom "Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS št. 119/06- ZViS-UPB3)" ter seveda po Ustavi Republike Slovenije avtonomna institucija, pri čemer pa seveda mora upoštevati zakonodajo s predmetnih področij, kot vsak drug subjekt v Republiki Sloveniji. S tem v zvezi je naročnik pred izvedbo predmetnega javnega naročila pridobil tudi mnenje Ministrstva za okolje in prostor, ki je v pisnem pojasnilu, z dne 30.05.2006 navedlo: "Ker je torej z 2. odstavkom 43. člena ZGO-1-UPB1 jasno določeno, da veljajo njegove določbe samo v primeru, kjer nastopa pri določeni gradnji kot investitor država ali lokalna skupnost, je pomembna ugotovitev, kdo bo pri gradnji objekta nastopal kot investitor, ali neposredno država ali pa Univerza v Mariboru in to ne glede na to, da se tudi univerza v skladu z določbami Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS št. 63/04-prečiščeno besedilo) šteje za (javnega) naročnika. Če bo pri obravnavani gradnji nastopala kot investitor Univerza v Mariboru oziroma Medicinska fakulteta, to pomeni, da v obravnavanem primeru javni natečaj ni obvezen.". Upoštevajoč navedeno naročniku tudi ni smiselno ali logično upoštevati določil "Pravilnika o javnih natečajih", katerega kršenje navaja vlagatelj. Naročnik poudarja, da je za predmetno investicijo izbral enega izmed dovoljenih alternativnih postopkov, hkrati pa poudarja, da je namen pravil ZJN-1 o javnem razpisu in natečaju povsem različen od namena pravil o javnem natečaju po "ZGO-1". Zaradi drugačnega namena je nesmiselno enačiti katerikoli postopek oddaje javnega naročila z natečajem po prostorskih in gradbenih predpisih.
Glede kršitev, ki se nanašajo na objavo enakih meril v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, naročnik navaja, da je tako v objavi kot v razpisni dokumentaciji navedel popolnoma enaka merila, s tem da jih je v razpisni dokumentaciji konkretiziral oziroma ovrednotil, kar naj bi bilo v skladu z ZJN-1.
Glede kršitev, ki se nanašajo na sočasno uporabo izraza najnižja cena in ekonomsko najugodnejša ponudba v merilih za odločanje v predmetnem postopku naročnik pojasnjuje, da je v objavo na Uradni list RS posredoval standardni obrazec s podatki za objavo javnega razpisa, ki ga je pravilno izpolnil, saj je kot merilo za oddajo označil le ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Standardni obrazec objave se v določenih poglavjih izpolnjuje alternativno, kar pomeni, da naročnik z oznako določi oziroma označi eno izmed ponujenih variant v obrazcu, medtem ko neizbrane oziroma neoznačene variante pri posredovanju v objavo prav tako ostanejo na obrazcu. Naloga oziroma ustaljena praksa v tem primeru je, da Uradni list Republike Slovenije objavi samo tiste podatke, ki jih je naročnik v obrazcu objave izbral in označil ter dopisal, ne pa tudi tistih, ki jih je pustil prazne, kar se je zgodilo v konkretnem primeru; sklepati gre torej, da je prišlo do lapsusa s strani Uradnega lista RS. Obrazec je bil posredovan tudi na "Uradno glasilo Evropske skupnosti", kjer je bil objavljen samo v segmentu, ki ga je izpolnil naročnik- kot merilo je bilo torej objavljeno samo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba. Prav tako je bilo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba kot edino merilo objektivno podano v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila, s katero je bil vlagatelj seznanjen. V zvezi z neljubo napako (ki ni na strani naročnika) v objavi, naročnik od nobenega prevzemnika razpisne dokumentacije ni prejel vprašanja oziroma zahteve po pojasnilu, saj je jasno in logično, da v kolikor je navedeno in podrobno opredeljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe (ki vsebuje tudi merilo cene), ni smiselno navajati merila najnižje cene, ker se med sabo izključujeta. Naročnik povzema, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji ni navedel meril v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 50. člena ZJN-1 ter ni postavil meril, ki omogočajo subjektivno izbiro najugodnejšega ponudnika.
Glede očitkov o nejasnosti besedne zveze "redno delovno razmerje" naročnik navaja, da "Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002)" govori o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ter s tem tudi o delovnem razmerju za določen oziroma nedoločen čas, o pogodbah o zaposlitvi s polnim in s krajšim delovnim časom od polnega oziroma o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dopolnilnega dela. Naročnik je z uporabljenim izrazom želel zajeti vse navedene oblike delovnega razmerja, ki jih podrobno ureja in opredeljuje "ZDR". Slednji predpis dejansko ne pojasnjuje in ne uporablja pojma "redno delovno razmerje", kljub temu pa to ne pomeni, da je pogoj nerazumljiv, saj se v pogovornem jeziku pogosto uporablja. S tem izrazom se običajno razume, da gre za delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas in s polnim delovnim časom in to je tisto delovno razmerje, ki ne odstopa od temeljne oblike delovnega razmerja po "ZDR". Naročnik pa je z navedenim izrazom zajel najširšo obliko oziroma definicijo delovnih razmerij. Naročnik obenem poudarja, da ima ponudnik, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, pravico od naročnika v zvezi s pripravo ponudbe zahtevati kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno, iz česar gre sklepati, da na strani potencialnih ponudnikov ni bilo nikakršnih nejasnosti, ki bi izhajale iz razpisne dokumentacije, sporni izraz pa ponudnikom ni povzročil nobene potrebe po dodatnem pojasnilu njegovega pomena.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek v celoti zavrnil.

Z vlogo, z dne 19.03.2007, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Na podlagi naročnikovega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija dne 06.03.2007 izdala sklep, št. 018-045/2007-41-670, s katerim je med drugim odločila, da vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Ob tem je odločila tudi, da naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 20.03.2007, ob 9.05, pred potekom na novo določenega roka za oddajo ponudb, je naročnik s strani vlagatelja prejel nov revizijski zahtevek. V le-tem vlagatelj ponavlja očitke o domnevnih kršitvah v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki jih je že navajal v svojem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, slednje pa dopolnjuje z nekaterimi novimi očitki o kršitvah. Vlagatelj v podani vlogi ponavlja tudi svoj revizijski predlog, kot je ravno tako že bil podan v njegovem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, in sicer predlaga, da se "razveljavi predmetni razpis oz. razpisno dokumentacijo ter vlagatelju povrne stroške".

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ki ga je prejel dne 20.03.2007, odločil s sklepom, z dne 21.03.2007, s katerim je le-tega v celoti zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 30.03.2007, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26.03.2007, je naročnik slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je naročnik dopolnil dne 05.04.2007.

Dne 26.03.2007 je Državna revizijska komisija prejela tudi naročnikovo "1. pripravljalno vlogo", z dne 21.03.2007, ki se nanaša na vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007 (oziroma njegovo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.03.2007). V podani vlogi naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da je vlagatelj dolžan plačati stroške postopka, ki so nastali naročniku, kakor sledi:
- sestava sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk., kar znaša 1377,00 EUR, 2% materialni stroški, kar znaša 27,54 EUR, vse povečano za 20% DDV, kar znaša skupaj 1685,49 EUR,
- stroški priznani vlagatelju v postopku v višini 1674,43 EUR,
- stroški ekspertnega mnenja vodilne strokovnjakinje na področju pravnega vidika javnega naročanja, prof. dr. Vesne Krajnc, v višini 3.600,00 EUR.

Dne 05.04.2007 pa je Državna revizijska komisija prejela še naročnikovo "1. pripravljalno vlogo", z dne 03.04.2007, ki se nanaša na vlagateljev revizijski zahtevek, prejet dne 20.03.2007 (oziroma vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 30.03.2007). V podani vlogi naročnik predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da je vlagatelj dolžan plačati stroške postopka, ki so nastali naročniku, kakor sledi:
- sestava sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, kar znaša 1377,00 EUR, 2% materialni stroški, kar znaša 27,54 EUR, vse povečano za 20% DDV, kar znaša skupaj 1685,49 EUR,
- ponovna objava novega roka oddaje in odpiranja ponudb v Uradnem listu RS št. 23/2006 zaradi vloženega zahtevka za revizijo, kar znaša 67,00 EUR z DDV.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik dne 20.03.2007, ob 9.05, t.j. še preden je bilo pravnomočno odločeno o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, s strani vlagatelja prejel vlogo brez datuma, naslovljeno kot "Zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročilaâ??". V podani vlogi, ki jo gre šteti za nov revizijski zahtevek, vlagatelj ponavlja vse očitke o domnevnih kršitvah v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki jih je že navajal v svojem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, slednje pa dopolnjuje z nekaterimi novimi očitki o kršitvah, in sicer z očitki o tem, da naj naročnik ne bi imel zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila, da naj v postopku določena merila za izbiro najugodnejšega ponudnika ne bi bila v povezavi oziroma sorazmerna premetu naročila, ravno tako naj ne bi bila sorazmerna predmetu naročila naročnikova zahteva po referenci za statične konstrukcije objektov, velikosti vsaj 2.000 m2, v zadnjih 5 letih pred oddajo ponudbe. Vlagatelj v novem revizijskem ponovno podaja tudi enak revizijski predlog, kot je že bil podan v njegovem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, in sicer ponovno predlaga, da se "razveljavi predmetni razpis oz. razpisno dokumentacijo ter vlagatelju povrne stroške".

Iz določil tretjega odstavka 189. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, izhaja, da se "dokler pravda teče, /se/ ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo". Citirana določba preprečuje, da bi se med istima strankama začela nova pravda glede istega zahtevka, da bi torej med istima strankama istočasno obstajalo več različnih pravd z identičnimi zahtevki. Obstoj dveh vzporednih pravd z istimi strankami in identičnimi tožbenimi predlogi bi v pravdi namreč pomenil, da o istem predmetu spora odločata dve sodišči v dveh ločenih postopkih, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti, zlasti pa je takšna procesna situacija v nasprotju z načelom pravne varnosti, saj bi lahko bili v isti zadevi izdani dve nasprotujoči si sodni odločbi.

Glede na to, da ZRPJN ne ureja situacije, ko je v istem postopku oddaje javnega naročila vloženih več zahtevkov za revizijo s strani istega vlagatelja, je potrebno procesni institut litispendence, kot je opredeljen v tretjem odstavku 189. člena ZPP, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, uporabiti tudi v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Določbe prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka zoper vsako ravnanje naročnika, zato ni mogoče razlagati, ne da bi pri tem upoštevali posledic, ki jih v primeru visečnosti pravde predvideva ZPP: dokler revizijski postopek, voden na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, ni pravnomočno končan, se o istem zahtevku (novem zahtevku za revizijo istega vlagatelja z identičnim revizijskim predlogom) ne more začeti nov revizijski postopek. Če se tak postopek začne, je potrebno kasneje vložen zahtevek za revizijo zavreči.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 20.03.2007, nedopusten; vlagatelj je namreč že dne 29.01.2007 vložil zahtevek za revizijo z identičnim revizijskim predlogom, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno (in bo na podlagi vlagateljeve zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo predmet odločanja pred tem organom). Vlagateljev revizijski zahtevek brez datuma, ki ga je naročnik prejel dne 20.03.2007, je v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZPP, zato potrebno zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007.

V svojem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, vlagatelj najprej zatrjuje, da bi moral naročnik za oddajo predmetnega javnega naročila izvesti javni natečaj ter povabiti k sodelovanju pristojno poklicno zbornico.

Državna revizijska komisija v tej zvezi najprej pojasnjuje, da Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 41/2004, 45/2004, 47/2004, 92/2005, 93/2005; v nadaljevanju: ZGO-1) v 43. členu določa, kdaj mora investitor "organizirati izbiro strokovno najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju", pri čemer določa tudi, da "javni natečaj organizira investitor v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico v skladu s pravilnikom o natečajih, s katerim se podrobneje določi postopek priprave in izvedbe javnih natečajevâ??".

Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da zgornje zahteve po izvedbi "javnega natečaja" v smislu ZGO-1 ne gre enačiti z javnim natečajem, kot eno izmed možnih oblik postopka za oddajo javnega naročila v skladu z ZJN-1, katerega določbe se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporabljajo na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). S tem v zvezi je potrebno izpostaviti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-52/03, 018-393/06 itd.) zapisala, da je izbira vrste postopka oddaje javnega naročila avtonomna pravica naročnika - naročnik je tisti, ki v vsakem posameznem danem primeru izbere postopek oddaje javnega naročila v skladu s svojimi potrebami, seveda ob upoštevanju določil ZJN-1. V konkretnem primeru je naročnik za oddajo naročila izbral odprti postopek, vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku ne izkazuje, kako naj bi s tem prekršil katero od določil predpisov s področja oddaje javnih naročil. Vlagatelj s tem v zvezi sicer zatrjuje domnevne kršitve drugih predpisov (ZGO-1, Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/2004)), vendar pa ugotavljanje takšnih kršitev, skladno z ZRPJN, ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije in ne more biti predmet revizijskega postopka (je pa npr. nadzor nad tem, ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov, skladno s 145. členom ZGO-1, med drugim predmet inšpekcijskega nadzorstva s strani gradbenega inšpektorja).

Upoštevajoč zgoraj navedeno gre revizijske navedbe, ki se nanašajo na izbiro postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zavrniti kot neutemeljene; vlagatelj z njimi namreč ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o izbiri odprtega postopka za oddajo predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne kršitve "tretjega odstavka" 23. člena ter prvega odstavka 50. člena ZJN-1, v zvezi z merili za izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik naj bi v razpisni dokumentaciji namreč navedel število točk, ki jih lahko posamezni ponudnik pridobi po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, česar naj v javnem razpisu ne bi navedel, poleg tega naj bi v objavi javnega razpisa kor merili navedel (A) najnižja cena ter hkrati (B) ekonomsko najugodnejša ponudba, iz česar naj bi izhajalo, da sta merili za odločanje v predmetnem postopku obe, kar pa je v nasprotju z zakonom in pravno logiko, saj se ti merili med seboj izključujeta.

Iz določil drugega odstavka 23. člena ZJN-1 (iz vsebine revizijskega zahtevka izhaja, da vlagatelj naročniku dejansko očita kršitev tega določila, čeprav se v svojem revizijskem zahtevku sklicuje na tretji odstavek istega člena ZJN-1) izhaja, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa. Iz določil prvega odstavka 50. člena ZJN-1 pa izhaja, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej določil, da bo najugodnejšega ponudnika v postopku izbral na podlagi meril "ponudbena cena", s težo 60%, ter "dodatno pridobljene nagrade predvidenega avtorja idejnega projekta arhitekture", s težo 40%.

Z vpogledom v objavo javnega razpisa predmetnega javnega naročila v Uradnem listu EU, št. S 246, z dne 28.12.2006, pod številko objave 264940, gre ugotoviti, da je naročnik kot merila za izbiro najugodnejšega ponudnika navedel "ponudbena cena" ter "pridobljene nagrade predvidenega avtorja idejnega projekta", vse navedeno s pripisom "skladno z razpisno dokumentacijo".

Z vpogledom v objavo javnega razpisa predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 137-139, z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36778/06, pa gre ugotoviti, da je naročnik kot merila za izbiro najugodnejšega ponudnika navedel (razdelek IV.2) Merila za oddajo) navedel:
"(A) Najnižja cena.
(B) Ekonomsko najugodnejša ponudba glede na:
B1) spodaj navedena merila:
1. ponudbena cena,
2. pridobljene nagrade predvidenega avtorja idejnega projekta.
Skladno z razpisno dokumentacijo.
V vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega: da.".

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti še, da je naročnik objavo javnega razpisa predmetnega postopka oddaje javnega naročila na Uradni list RS posredoval dne 22.12.2006, in sicer na standardnem obrazcu, na katerem merilo "najnižja cena" (postavka (A) obrazca in kasnejše objave) ni bilo označeno kot merilo za oddajo javnega naročila.

Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj naročnikove kršitve drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ter prvega odstavka 50. člena ZJN-1 ni uspel izkazati. S tem v zvezi gre pojasniti, da je namen javnih razpisov v Uradnem listu RS oziroma v Uradnem listu EU (pa tudi na splošno namen objav razpisov v postopkih oddaje javnih naročil) v tem, da se potencialni ponudniki seznanijo s predmetom javnega naročila, pogoji za sodelovanje, merili za izbor najugodnejšega ponudnika in podobno, torej z osnovnimi podatki o postopku oddaje javnega naročila. Nikakor pa ni namen javnih razpisov v objavljanju celotnih besedil razpisnih dokumentacij, preko katerih se potencialni ponudniki sicer lahko seznanijo z natančnimi vsebinskimi in količinskimi specifikacijami predmeta javnega naročila in drugimi elementi postopka oddaje javnega naročila. Skladno s takšnim namenom gre razumeti tudi določbo drugega odstavka 23. člena ZJN-1, ki popolne istovetnosti vsebine razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in v takšnem postopku objavljenega javnega razpisa nikakor ne zahteva. Upoštevajoč zapisano gre glede spornega vprašanja, to je vprašanja objave meril, v konkretnem primeru ugotoviti, da je naročnik tako v razpisni dokumentaciji, kot v zgoraj opredeljenih javnih razpisih, objavil iste podatke oziroma isti merili, in sicer merili "ponudbena cena" ter "pridobljene nagrade predvidenega avtorja idejnega projekta", oboje v okviru splošnega merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Na ugotovitev o tako določenih in objavljenih merilih okoliščina, da je pri objavi v Uradnem listu RS prišlo do morda nekoliko neobičajnega zapisa o merilih za oddajo javnega naročila (vsebina objave je podana zgoraj), in sicer iz razlogov, ki niso na strani naročnika, nima nikakršnega vpliva; tudi iz tako podane objave namreč nedvoumno izhaja, da se je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odločil izbrati ekonomsko najugodnejšo (in ne najcenejšo) ponudbo, saj sicer merila za izbiro le-te sploh ne bila objavljena. Ravno tako pa kršitev drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ali prvega odstavka 50. člena ZJN-1 ni podana niti v dejstvu, da naročnik v objavi javnih razpisov ni navedel teže posameznih meril v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba, temveč je slednjo navedel zgolj v razpisni dokumentaciji. Poleg zgoraj že podane razlage o namenu javnih razpisov v postopkih oddaje javnih naročil gre v zvezi s tem vprašanjem namreč izpostaviti tudi, da ZJN-1 zahtevo po opisu in ovrednotenju meril za izbiro najugodnejše ponudbe navezuje zgolj na razpisno dokumentacijo (drugi in tretji odstavek 50. člena ZJN-1), ne pa tudi na javni razpis, v katerem zahteva le objavo teh meril (prvi odstavek 50. člena ZJN-1), kar pa je naročnik v konkretnem primeru tudi izpolnil.

Ob vsem zgoraj zapisanem pa gre na tem mestu izpostaviti še, da iz vpogleda v vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007, izhaja, da je bil slednji ob njegovi vložitvi seznanjen tako z razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (za katero zatrjuje, da jo je prevzel po pooblaščencu), kot tudi z obema zgoraj opredeljenima objavama javnega razpisa v tem postopku (podatke tako o objavi v Uradnem listu RS, kot o objavi v Uradnem listu EU, namreč navaja v svojem revizijskem zahtevku). Iz navedenega izhaja, da vlagatelju v zvezi z zatrjevanimi pomanjkljivostmi objave v Uradnem listu RS pravzaprav ni mogla nastati nikakršna škoda, saj se je s popolno vsebino in težo meril za izbiro najugodnejšega ponudnika očitno lahko seznanil iz drugih virov.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.


Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, in sicer v zvezi z zatrjevano neopredeljenostjo termina "redno delovno razmerje".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej med kadrovskimi pogoji ponudnika postavil tudi zahtevi po tem, da mora imeti ponudnik oziroma poslovodeči, v primeru skupne ponudbe, "v rednem delovnem razmerju" odgovornega vodjo projekta ter dva univerzitetna diplomirana inženirja arhitekture (naročnik postavlja tudi dodatne zahteve glede teh kadrov).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da termin "redno delovno razmerje" v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni opredeljen ter da razlage tega termina ne podaja niti Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006); ob zapisanem pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki navaja, da se omenjeni termin pogosto uporablja in da pogoj, v katerem je termin vsebovan, ni nerazumljiv. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se omenjeni termin pojavlja tako v zakonih (npr. v Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 110/2002, 15/2003)), številnih podzakonskih predpisih (npr. v Pravilniku o avtošolah (Uradni list RS, št. 114/2005), Pravilniku o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 97/2003), Uredbi o koncesiji za opravljanje javne službe svetovanja potrošnikom (Uradni list RS, št. 103/2006)), kot tudi v več tisoč objavah prostih delovnih mest in v drugih javno dostopnih dokumentih (eden izmed priljubljenih spletnih iskalnikov pod omenjenim terminom tako npr. najde 9.450 zadetkov). Ne glede na vse navedeno pa gre ugotoviti tudi, da nedefiniranost termina "redno delovno razmerje" v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ponudnikom ob ocenjevanju ponudb ne bo mogla iti v škodo; v tej fazi bo namreč naročnik lahko ponudbe ocenjeval zgolj izhajajoč iz določil razpisne dokumentacije, pri čemer ponudnikom ne bo smel postavljati pogojev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili vnaprej določeni. Ker spornega termina v razpisni dokumentaciji naročnik tako ni definiral kot neko točno določeno in dopuščeno obliko delovnega razmerja (sam pojem "delovno razmerje" vlagatelju ni sporen), bo moral v okviru ugotavljanja izpolnjevanja s tem terminom povezanih pogojev priznavati vse možne oblike delovnih razmerij; tega dejstva pa se naročnik očitno zaveda tudi sam, saj v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek navaja, da je želel s terminom "redno delovno razmerje" zajeti vse z ZDR urejene in opredeljene oblike delovnega razmerja.

Upoštevajoč zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nejasnost termina "redno delovno razmerje", kot je podan v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zavrnila, saj vlagatelj ni uspel izkazati, da mu iz s tem povezanih razlogov ne bi bila omogočena priprava pravilne ponudbe.


V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku, z dne 29.01.2007, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 29.01.2007 ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je v svoji pripravljalni vlogi z dne 21.03.2007, ki se nanaša na vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 29.01.2007 (oziroma njegovo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 19.03.2007), v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, kakor sledijo:
- sestava sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, kar znaša 1377,00 EUR, 2% materialni stroški, kar znaša 27,54 EUR, vse povečano za 20% DDV, kar znaša skupaj 1685,49 EUR,
- stroški priznani vlagatelju v postopku v višini 1.674,43 EUR,
- stroški ekspertnega mnenja vodilne strokovnjakinje na področju pravnega vidika javnega naročanja prof. dr. Vesne Krajnc v višini 3.600,00 EUR.

V svoji pripravljalni vlogi z dne 03.04.2007, ki se nanaša na vlagateljev revizijski zahtevek, prejet dne 20.03.2007 (oziroma vlagateljevo zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 30.03.2007), pa je naročnik v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, kakor sledijo:
- sestava sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, kar znaša 1377,00 EUR, 2% materialni stroški, kar znaša 27,54 EUR, vse povečano za 20% DDV, kar znaša skupaj 1685,49 EUR,
- ponovna objava novega roka oddaje in odpiranja ponudb v "Uradnem listu RS št. 23/2006", zaradi vloženega zahtevka za revizijo, kar znaša 67,00 EUR z DDV.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, naročniku priglašenih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ne priznava, in sicer iz naslednjih razlogov:
- stroškov pod postavkama "sestava sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 tč., kar znaša 1377,00 EUR, 2% materialni stroški, kar znaša 27,54 EUR, vse povečano za 20% DDV, kar znaša skupaj 1685,49 EUR", Državna revizijska komisija naročniku ne priznava, ker slednji v predmetnem revizijskem postopku ni bil zastopan po pooblaščencu, upravičenem do izplačila nagrade oziroma povrnitve materialnih stroškov v pavšalnem znesku v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), omenjeni postavki stroškov pa sta po višini posledično neobrazloženi;
- stroškov pod postavko "stroški priznani podjetju Reichenberg arhitektura d.o.o. v postopku v višini 1.674,43 EUR" Državna revizijska komisija naročniku ne priznava, ker odločanje o stroških že zaključenega pritožbenega postopka, v katerem je vlagatelj uspel in o katerih je Državna revizijska komisija že odločila, ne morejo biti predmet ponovnega odločanja v predmetnem (revizijskem) postopku;
- stroškov pod postavko "stroški ekspertnega mnenja vodilne strokovnjakinje na področju pravnega vidika javnega naročanja prof. dr. Vesne Krajnc v višini 3.600,00 EUR" Državna revizijska komisija naročniku ne priznava, ker omenjeno ekspertno mnenje ni bilo predloženo v okviru predmetnega revizijskega postopka, temveč kot priloga naročnikove 2. pripravljalne vloge, podane v predhodno vodenem in že zaključenem pritožbenem postopku, pod omenjeno postavko priglašenih stroškov pa obenem ne ocenjuje za potrebne;
- stroškov pod postavko "ponovna objava novega roka oddaje in odpiranja ponudb v Uradnem listu RS št. 23/2006 zaradi vloženega zahtevka za revizijo, kar znaša 67,00 EUR z DDV" Državna revizijska komisija naročniku ne priznava, ker do kakršnihkoli stroškov domnevne objave, na katero se sklicuje naročnik (t.j. objave v Uradnem listu RS, št. 23/2006), iz razloga vlagateljeve vložitve revizijskega zahtevka, prejetega dne 20.03.2007, ni moglo priti.

Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 17.04.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor,
- Reichenberg arhitektura, d.o.o., Dupleška 21, Maribor,
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran