018-094/2007 DARS, d.d.

Številka: 018-94/2007-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata in člana Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "A2 Karavankeâˆ"Obrežje; AC šentvidâˆ"Koseze, Izvedba elektro strojnih instalacij predora šentvid" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Siemens, d. o. o., Bratislavska 5, Ljubljana in Esotech, d. d., Preloška 1, Velenje, ki ju zastopa odvetnik Luka Podjed, Puharjeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) 17. 4. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, nad zneskom, ki ga je priznal naročnik, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 3. 10. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. 402-40/06-1953/ao.

Vlagatelj je pred rokom za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 2. 2007, v katerem predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, vlagatelju pa povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Vlagatelj ugotavlja, da iz točke II.1.6 javnega razpisa (Opis/predmet javnega naročila) izhaja, da sta predmet javnega naročila dvopasovni predor (točka d) in tripasovni predor (točka f). Iz PZR in glede na dejansko izvajana gradbena dela, navaja vlagatelj, je evidentno, da sta obe predorski cevi delno dvopasovni in delno tripasovni, v obeh ceveh so zgrajene kaverne in v obeh ceveh so že zastavljena dela za izgradnjo priključnih ramp na Celovško cesto. Glede na posamezne vire informacij vlagatelj ugotavlja, da je prišlo do tako velikih odmikov od načrtov, da PZR za elektro strojnih instalacij predora šentvid v nobenem primeru ne more ustrezati dejanskim elektro in strojnim instalacijam, ki jih bo treba izvesti. Vlagatelj navaja, da je dejstvo, da se je predmet javnega naročila objektivno bistveno spremenil, kar je vsem znano že danes v času pred samo oddajo ponudb in sklenitvijo pogodbe, zaradi česar izvedba postopka oddaje javnega naročila po 1. točki tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) ni mogoča.

Vlagatelj navaja, da je še bolj sporno, da se predmet javnega naročila še ni dokončno oblikoval oziroma še ni dokončno definiran. Poleg tega vlagatelj navaja, da so PZR za elektro strojne instalacije, ki definirajo predmet javnega naročila, neskladni z dejansko izvedenimi gradbenimi deli, ta pa bodo dokončana šele do konca leta 2007, zaradi česar glede na razpisno dokumentacijo izvajalec sploh ne more v 120 dneh po prejemu pisma o sprejemu ponudbe pripraviti PZI, ki bi lahko bil podlaga za izvedbo elektro strojnih del. Element javnega naročila je tudi izvedba projektov izvedenih del elektro in strojnih instalacij, kar pomeni, da je PZI elektro strojnih instalacij možno pripraviti le, če so predhodni PZI za izvedbo gradbenih del in PZR za elektro strojne instalacije usklajeni do te mere, da omogočajo nadgradnjo izvedbe gradbenih del v PZR projektih.

Vlagatelj nadalje izpostavlja prvi odstavek 23. člena ZJN-1 in ugotavlja, da je pri izvedbi gradbenih del prišlo do velikih odmikov od PZR gradbenih del, ki je neskladen s PZR elektro strojnih instalacij, zaradi česar zaključuje, da bo pri izvajanju elektro strojnih instalacij treba slediti dejanskemu stanju na gradbišču. Predmet javnega naročila tako ob pripravi ponudbe ni ne določen ne določljiv. Vlagatelj tudi navaja, da dokler ne bo sprejeta uredba o spremembi uredbe o lokacijskem načrtu, ni možno izvesti priključitve predora na Celovško cesto, dokler pa ta ni zgrajena, ni možno izvajati elektro strojne instalacije, ki naj bi bile predmet javnega naročila. Vlagatelj tudi navaja, da ni mogoče sočasno izvajati gradbenih del in elektro strojnih instalacij. Gradbišče je namreč do zaključka gradbenih del v posesti izvajalca gradbenih del in iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati, ali bo izvajalec gradbenih del dopustil izvajalcu elektro strojnih instalacij sočasno izvajanje del, če pa bo, pa pod kakšnimi izvedbenimi in finančnimi pogoji bo to dopustil.

Glede na navedeno vlagatelj ugotavlja, da naročnik ponudnikom ne omogoča, da bi upoštevali vse elemente pri pripravi ponudbenega predračuna, saj jim z obstoječo dokumentacijo ne omogoča ugotavljanja kalkulacijskih osnov za pripravo ponudbe, zaradi česar na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe, ki bi upoštevala dejansko stanje in ki bi za vlagatelja predstavljala znosno poslovno tveganje.

Vlagatelj tudi ne ve, katera in koliko instalacijskih del bo treba izvesti. Tudi nivoja kvalitete ni mogoče predvideti.

Vlagatelj tudi ugotavlja, da bo treba zgraditi tudi vodohran, pri čemer pa ni možno razbrati, kje naj bi bil postavljen, zaradi česar pri pripravi ponudbe ni mogoče upoštevati oddaljenosti vodohrana in obsega potrebnih vodovodnih napeljav. Enako, navaja vlagatelj, velja tudi za pogonske centrale, saj se ne ve, kje bo situirana, zaradi česar ne more pravilno upoštevati stroškov povezave elektro strojnih naprav z javnim omrežjem in z omrežjem predora.

Vlagatelj tudi navaja, da ponudnik SCT, d. d., z odgovori na večino prej navedenih vprašanj razpolaga in je s tem v nedopustno privilegiranem položaju glede na druge ponudnike, razpisna dokumentacija pa ne omogoča poštenega konkurenčnega boja med ponudniki.

Vlagatelj navaja, da je na podlagi vpogleda v spletne strani Ministrstva za okolje in prostor ter Vlade Republike Slovenije ugotovil, da je 30. 11. 2006 Ministrstvo za okolje in prostor predložilo Vladi Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku šentvid-Koseze, iz njega pa je razvidno, da je predvidena popolna priključitev Celovške ceste na predor šentvid. Vlagatelj navaja, če bo Vlada Republike Slovenije takšno uredbo sprejela, je jasno, da bo treba elektro strojne instalacije izvesti v skladu s PZR, kar pa je v nasprotju z dejanskimi možnostmi, saj najmanj izključevalne vzhodne in vključevalne zahodne rampe v predor šentvid ne bo možno izvesti, ker teh del izvajalec gradbenih del ne izvaja. Vlagatelj ugotavlja, da to pomeni spremenljive pogoje izvajanja del, ki tudi bistveno vplivajo na ponudnikovo kalkulacijo cen za ponudbo. Vlagatelj tako ne bo mogel pravilno izračunati ponudbene cene.

Vlagatelj meni, da se limitirana vrednost javnega naročila 2.140.184.810,90 tolarjev (pravilno 2.279.554.009,62 tolarjev; op. Državne revizijske komisije) lahko nanaša le na predmet javnega naročila, kot je bil objavljen v razpisu, ne more pa ta limitirana vrednost veljati za nek drug, še nedoločen predmet javnega naročila.

Glede na to, da gradbena dela v predoru ne bodo dokončana pred koncem leta 2007, je glede na roke iz 11. člena vzorca pogodbe možno zaključiti, da naročnik predvideva, da bo potekala montaža elektro strojnih instalacij sočasno z izvajanjem gradbenih del, kar pa ni element razpisnih pogojev. Vlagatelj navaja, da bi spoštovanje pogodbe zahtevalo, da izvajalec elektro strojnih instalacij izvaja dela vzporedno s projektiranjem PZI, pri čemer naročnik ni vezal izvajanja del na PGD. Ker predmet tega postopka oddaje javnega naročila, zatrjuje vlagatelj, ni mogoč, dopusten in določen ali določljiv, ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.

Vlagatelj tudi navaja, da je naročnikova zahteva, da morajo biti vsa dokazila o sposobnosti prevedena v slovenski jezik, potrditi pa jih mora sodni tolmač. Vlagatelj navaja, da je taka naročnikova zahteva neutemeljeno diskriminatorna, saj z njo naročnik ponudnike dodatno bremeni s stroški in dodatno otežuje nastopanje ponudnikov v postopku oddaje tega javnega naročila. Vlagatelj tudi zatrjuje postavljanje v neenakopraven položaj.

Naročnik je 8. 3. 2006 sprejel sklep št. 402-40/07-303/lk, s katerim je zahtevku za revizijo delno ugodil tako, da je črtal zahtevo o sodnem tolmaču iz pojasnila št. 2, v preostalem delu je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagatelju pa je tudi povrnil stroške, nastale z revizijo.

Naročnik kot netočno in z ničimer dokazano ocenjuje vlagateljevo revizijsko navedbo, da PZR odstopa od dejansko načrtovanih del, saj je opis predmeta javnega naročila skladen s PZR. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj umetno ustvarja dilemo, oziroma te dileme ni.

Naročnik navaja, da PID ni predviden kot pogoj za izdelavo PZI elektro strojne opreme. V skladu z razpisno dokumentacijo bo izvajalec prevzel PGD in rudarski načrt faze PZI. Naročnik nadalje navaja, da je enako dokumentacijo zagotovil izvajalcem tudi na drugih predorih. Zaporedje izvršenih del ni pogoj, kar se je izkazalo tudi v dosedanji praksi, saj je PZI za elektro strojno opremo potekalo še pred zaključkom izvedbe rudarsko gradbenih del.

Naročnik kot neutemeljeno ocenjuje vlagateljevo sklicevanje na Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku šentvid-Koseze, saj ta ne vpliva na vsebino in obseg razpisanih del, spremeni pa se lahko le dinamika pri nekaterih delih. Če pa bo sprememba dinamike povzročila spremembo terminskega plana ali zahtevala manjše uskladitve posameznih del, navaja naročnik bosta naročnik in izbrani izvajalec to uredila v skladu z razpisnimi pogoji in ZJN-1.

Naročnik navaja, da se od uspešnega ponudnika pričakuje, da bo dela izvršil v roku 120 dni po prejemu obvestila inženirja, da lahko prične z deli. Naročnik navaja, da to, ali bo izvajalec gradbenih del izvajalcu elektro strojnih instalacij pustil opravljati sočasno opravljanje del in pod kakšnimi pogoji, ni stvar razpisa, temveč izvajanja gradbene pogodbe. Naročnik tudi pojasnjuje, da je v skladu z 8. členom pogodbe in določb 2. poglavja - Splošni pogoji pogodbe dolžan omogočiti izvajalcu izvajanje del in tudi "izročiti zemljišče ali del zemljišča".

Naročnik navaja, da vprašanje lege vodohrana in pogonske centrale ni stvar izvajanja elektro strojne opreme, temveč gradbenih del. Vrsta in obseg elektro strojne opreme za oba objekta nista vezana na njuno lego. Morebitna sprememba lege objekta, navaja naročnik, vpliva le na izdelavo povezav, kar pa je le minimalna sprememba glede na celoten obseg in vrednost del ter bosta naročnik in izvajalec tako spremembo lahko uredila v okviru možnosti ZJN-1.

Naročnik ne vidi razloga za spreminjanje limitirane vrednosti.

Naročnik ugotavlja, da je vlagateljev ugovor glede prevajanja po sodnem tolmaču utemeljen, saj naročnik v drugih podobnih primerih take potrditve ni zahteval, zaradi česar je razveljavil to zahtevo. Naročnik tudi navaja, da je zahteva, da mora biti ponudba v slovenskem jeziku, skladna z razpisnimi pogoji.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 12. 3. 2007 obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo v delu, ki ga je naročnik zavrnil kot neutemeljenega.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 402-40/07-393/ao z dne 16. 3. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Naročnik je dodatno zaprošeno dokumentacijo Državni revizijski komisiji predložil 23. 3. 2006.

Državna revizijska komisija je vlagatelja oziroma njegovega pooblaščenca s sklepom št. 018-94/2007-5 z dne 4. 4. 2007 pozvala, naj dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo pravno relevantnega pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo za ponudnika Esotech, d. d., Velenje. Vlagatelj je zahtevek za revizijo pravočasno in pravilno dopolnil, Državna revizijska komisija pa je to dopolnitev prejela 11. 4. 2006.

Vlagatelj je vložil pripravljalno vlogo z dne 13. 4. 2007, v kateri navaja, da vztraja pri dosedanjih navedbah in prilaga zgoščenko s posnetkom oddaje Studio ob 17-ih z dne 4. 4. 2007, iz katere naj bi bilo razvidno, da ne drži naročnikova navedba iz odločitve o zahtevku za revizijo, s katero zavrača vlagateljevo navedbo, da PZR odstopajo od dejansko načrtovanih del. Vlagatelj je priglasil stroške za sestavo navedene vloge, in sicer v višini 3.000 odvetniških točk in 2 % materialnih stroškov.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik s povabili št. 402-40/06-1954/1/ao, 402-40/06-1954/2/ao in 402-40/06-1954/3/ao, vsi z dne 18. 10. 2006, k oddaji ponudbe povabil vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v predhodno izvedenem odprtem postopku, ki se je zaključil z izdajo sklepa št. 402-40/06-1347 z dne 10. 7. 2006, s katerim je naročnik ugotovil, da ni pridobil nobene pravilne ponudbe. Naročnik je s sprejemom sklepa št. 402-40/06-1953/ao z dne 3. 10. 2006 začel postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

V 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 je določeno, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. V nadaljevanju 1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik objaviti javni razpis po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1. Ta določba kot enega izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, določa pogoj, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo delno ugodil, in sicer je razveljavil zahtevo razpisne dokumentacije, da mora listine v tujem jeziku prevesti sodni tolmač. Glede na to, da med strankama v tem delu zahtevka za revizijo ni več spora, se Državna revizijska komisija o tej vlagateljevi revizijski navedbi ni opredeljevala.

Preostale vlagateljeve revizijske navedbe je mogoče strniti v zatrjevanje, da razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe (prvi odstavek 23. člena ZJN-1) kot ne konkurenčne ponudbe, poleg tega pa postavlja vlagatelja v neenakopraven položaj glede na druga dva ponudnika. Vlagatelj tudi utemeljuje, da niso podani pogoji za izvedbo postopka s pogajanji, kot jih predpisuje 1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Kot je Državna revizijska komisija navedla v zadevi št. 018-481/2006, je postopek s pogajanji urejen v 20. členu ZJN-1, pri čemer zakon določa le pogoje za začetek postopka, medtem ko njegova vsebina ni natančneje normirana in je potemtakem (ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja in kogentnih določb ZJN-1) prepuščena naročnikovi avtonomiji. Prva točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, na podlagi katere je naročnik začel postopek s pogajanji, določa, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Izhajajoč iz navedenega je razvidno, da ZJN-1 ne določa, kdaj se šteje sprememba predmeta javnega naročila ali razpisne dokumentacije za bistveno in to vprašanje prepušča vsakokratnemu postopku (št. 018-153/2006). Bistvenost sprememb je treba presojati zlasti z vidika vpliva spremembe na število potencialnih ponudnikov, ki bi glede na spremembo sodelovali v izvedenem postopku, ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera in položaja na relevantnem trgu. Tako je bistvena sprememba razpisne dokumentacije nedvomno takšna sprememba predmeta javnega naročila ali vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v odprtem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" opredeljena kot "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Iz vpogleda v točko II.1.6) javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 97/2005, je razvidno, da je predmet javnega naročila definiran kot izvedba elektro strojnih del za predor šentvid, temu opisu pa sledi navedba gradbenih elementov (predora) in obseg del. Iz vpogleda v poziv kandidatu za predložitev ponudbe z dne 18. 10. 2006 in protokola pogajanj je razvidno, katere dokumente vsebuje "dokumentacija v postopku oddaje javnega naročila s pogajanji, ki jo bodo kandidati prejeli s pozivom". Med temi dokumenti je naveden oziroma predložen tudi popis del âˆ" ponudbeni predračun (poglavje 6), ki nosi podatek "oktober 2005". Dopolnilo št. 1 kot "dopolnilo k razpisni dokumentaciji, katerega mora ponudnik upoštevati pri izdelavi ponudbe" (stran 2), nosi podatek "november 2005", iz njega pa so razvidni tudi elementi popisa del. Iz dopolnila št. 3 (februar 2007) izhaja, da je naročnik pripravil "novo poglavje 6 âˆ" Popis del", v "novem predračunu je namesto valute SIT uporabljena valuta EUR". Iz tega dopolnila ne sledi nobena druga sprememba. Takih sprememb ne zatrjuje in ne dokazuje niti vlagatelj. Pri pregledu spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni ugotovila še kakšnih drugih dokumentov, ki bi nosili naziv "dopolnilo". Iz teh dokumentov, ki so relevantni za presojo zakonskih določb o spremembi predmeta javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bile glede na vlagateljeve očitke podane spremembe, o katerih govori ZJN-1. Namreč, morebitne spremembe se morajo oziroma bi se morale manifestirati v razpisni dokumentaciji oziroma dokumentih v postopku oddaje javnega naročila. V zvezi s tem je treba tudi ugotoviti, da sta bila tako poglavje 6 (oktober 2005) kot dopolnilo št. 1 (november 2005) pripravljena še pred sprejemom sklepa o začetku postopka s pogajanji št. 402-40/06-1953/ao z dne 3. 10. 2006, iz dopolnila št. 3 pa, kot že rečeno, ni bilo mogoče ugotoviti bistvenih sprememb vsebine razpisne dokumentacije ali predmeta javnega naročila.

Ob navedenem pa je treba zgolj dodati, da bo po spornem javnem razpisu bodoči izvajalec izvajal oziroma izvedel elektro strojne instalacije predora, ne pa gradnje predora. Gre torej ugotoviti, da sta izvedba elektro strojnih instalacij predora ter gradnja predora dva različna predmeta javnega naročila in zato tudi dva različna postopka oddaje javnega naročila.

šele v primeru, če oziroma ko bo naročnik kakorkoli posegel v razpisno dokumentacijo oziroma dokumente iz postopka oddaje javnega naročila in predmet obravnavanega javnega naročila (in ne javnega naročila za gradnjo predora) ter s tem spreminjal oziroma spremenil obseg del za elektro strojne instalacije oziroma druge elemente javnega naročila za elektro strojne instalacije, bo mogoče ugotavljati, ali so res podane kršitve 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Izhajajoč iz prej navedenega predstavlja podlago za pripravo ponudbe obstoječa razpisna dokumentacija in njene določbe, pri tem pa morajo ponudniki upoštevati prilogo 6 (popis del âˆ" ponudbeni predračun). Ponudniki tako pripravijo svojo ponudbo upoštevajoč z razpisno dokumentacijo določene postavke. Iz vpogleda v prilogo 6 je tudi nedvomno razvidno, da so te postavke tudi količinsko opredeljene in s tem naročnik določa predmet obravnavanega javnega naročila. V tem smislu so podani elementi, ki omogočajo pripravo pravilne ponudbe, kot je definirana v 13. točki 3. člena ZJN-1.

V zvezi s pripravo PZI elektro strojnih instalacij je Državna revizijska komisija vpogledala v 11. člen vzorca pogodbe in ugotovila, da je naročnik določil, da mora izbrani ponudnik PZI izdelati v 120 dneh po prejemu Pisma o sprejemu ponudbe. Pismo o sprejemu ponudbe je določeno v točki 35.3 poglavja 1 (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), in sicer: "V kolikor v zakonitem roku ni vložen zahtevek za revizijo oz. ko je v primeru vloženega zahtevka za revizijo zaključen postopek za revizijo, bo Naročnik s ''Pismom o sprejemu ponudbe'' obvestil uspešnega Ponudnika, da je njegova Ponudba sprejeta. Skupaj s ''Pismom o sprejemu ponudbe'' bo Naročnik poslal Ponudniku v podpis Pogodbo v vsebini, kot je določena v razpisni dokumentaciji."

Naročnik je v 8. členu vzorca pogodbe določil, da je dolžan pred pričetkom izvajanja del izročiti izvajalcu "dva izvoda Načrtov, po katerih se bodo Dela izvajala, razen če načrtov ni dolžan izdelati Izvajalec sam", v odločitvi o zahtevku za revizijo pa je pojasnil, da bo "izvajalec prevzel PGD in rudarski gradbeni načrt faze PZI".

Najprej je mogoče ugotoviti, da razpisna dokumentacija PID eksplicitno ne navaja kot pogoj za izdelavo PZI elektro strojnih instalacij, poleg tega pa je mogoče tudi ugotoviti, da glede na to, da določbe razpisne dokumentacije za elektro strojne instalacije ne kažejo na to, da so podane bistvene spremembe vsebine razpisne dokumentacije oziroma predmeta javnega naročila, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bila podana kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1, ker, kot to zatrjuje vlagatelj, PZI za elektro strojna dela na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče izdelati. Državna revizijska komisija pa ob tem zgolj pripominja, da je faza izdelave PZI za elektro strojne instalacije že faza, ko je treba upoštevati določbe področne zakonodaje, ki sicer ureja druge mehanizme, Državna revizijska komisija pa sicer v nadaljnjih fazah ni pristojni organ za ugotavljanje vsebinske ustreznosti posameznih projektov.

Izvajalec elektro strojnih instalacij bo moral dela izvršiti v rokih, določenih v 11. členu vzorca pogodbe, in sicer v roku petih mesecev (gradnja v štirih mesecih in testiranje v enem mesecu) od uvedbe izvajalca v delo oziroma v skladu s finančnim planom sredstev iz podčlena 8.4 Posebnih pogojev pogodbe. Iz točke 1.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim izhaja, da se "Od uspešnega Ponudnika /se/ pričakuje, da bo Dela izvršil v roku iz te točke po prejemu obvestila Inženirja, da lahko prične z Deli. To obvestilo bo izdano v roku, ki je naveden v Dodatku ''A'' k Ponudbi po datumu izdaje ''Pisma o prejemu Ponudbe''. Obvestilo vsebuje dovoljenje za gradnjo za celotna Dela ali del Del ali odsek in se bo smatralo ta dan kot pričetek Del." Utemeljeno je mogoče slediti naročniku, ko v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da "bo Izvajalec lahko prevzel delo v celoti ali pa postopoma glede na zaključevanje predhodnih faz tj. gradbeno rudarskih del". Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je mogoče dela izvesti tudi fazno, za koordinacijo začetka oziroma izvajanja del pa skrbi inženir. Izvajanje del pa ni več predmet zakonodaje s področja javnih naročil.

Naročnik se je v drugi alinei 8. člena vzorca pogodbe tudi zavezal "pred pričetkom izvajanja Del izročiti Izvajalcu zemljišče ali del zemljišča, potrebnega za izvedbo Del, ki so predmet te Pogodbe". Nenazadnje se je mogoče tudi strinjati z naročnikom, da so določena vprašanja samega dela na gradbišču stvar izvajanja gradbene pogodbe, ne pa postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z vprašanji lege vodohrana in pogonske centrale se je mogoče strinjati z naročnikom, da nista stvar izvajanja elektro strojnih instalacij, ampak gradbenih del. Kot je bilo navedeno, morajo ponudniki pri pripravi ponudbe za predmet obravnavanega javnega naročila upoštevati obstoječo razpisno dokumentacijo in predračun oziroma popis del (poglavje 6), torej postavke iz navedenega dokumenta. Ali bi morebitna sprememba lege teh objektov vplivala na spremembo vsebine razpisne dokumentacije, pa je v danem trenutku izrazito hipotetična.

Vlagatelj navaja, da je sedanji izvajalec gradbenih del SCT, d. d., v izrazito privilegiranem položaju, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da obstoječa razpisna dokumentacija od vseh ponudnikov zahteva enako. Ne glede na navedeno pa bi tudi v morebitnem primeru izvedbe postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku vlagatelj lahko zatrjeval enako, vendar ZJN-1 ne vsebuje omejevalnih določb, po katerih bi izvajalec gradnje ne smel sodelovati pri drugih delih.

Vlada Republike Slovenije je na 101. redni seji dne 13. 12. 2006 pod točko 4 obravnavala predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku šentvidâˆ"Koseze in sprejela sklep (EVA 2006-2511-0213, št. 00719-97/2006/7) o umiku predloga te uredbe. Ker ta uredba (torej predpis) ni sprejeta (in ni še začela veljati) in tako ni znano, kaj bo vsebovala (vlagatelj pa sicer izpostavlja hipotetična dejanska stanja: V kolikor bo Vlada RS uredbo sprejela â??; Če bo uredba o lokacijskem načrtu sprejeta â??), oziroma ali bi morebitne spremembe in dopolnitve te uredbe vplivale na opredelitev bistvenih sprememb za izvedbo postopka s pogajanji za elektro strojne instalacije (in torej, ali bi prišlo do posega v razpisno dokumentacijo in v kakšnem obsegu), se Državna revizijska komisija do hipotetičnih vprašanj ne more opredeljevati.

Kot je bilo že pojasnjeno, bistvenih sprememb vsebine razpisne dokumentacije in predmeta spornega javnega naročila vlagatelj ni izkazal, saj ni uspel izkazati (bistvenih) sprememb priloge 6. Vlagatelj torej ni izkazal (bistvenih) sprememb v dokumentih iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila. Ker niso izkazane takšne spremembe, se Državna revizijska komisija v presojo vprašanj glede limitirane vrednosti ne spušča.

Vlagatelj je predlagal tudi zaslišanje strank, postavitev izvedenca gradbene stroke, zaslišanje predstavnikov izvajalca gradbenih del v predoru šentvid, ogled na kraju in vpogled v dokumentacijo javnega naročila za izvedbo gradbenih del v predoru šentvid. Kot je Državna revizijska komisija že navedla, bi se morale morebitne spremembe predmeta obravnavanega javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije glede na določbo 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 izkazovati v dokumentih tega postopka oddaje javnega naročila. Ker spremembe v razpisni dokumentaciji za obravnavano javno naročilo niso izkazane, Državna revizijska komisija predlogom vlagatelja za izvedbo dokazov ni sledila.

Vlagatelj je naknadno Državni revizijski komisiji predložil tudi izjavo predsednika uprave naročnika, dano 4. 4. 2007 na radijski oddaji Studio ob 17-ih. Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da ne glede na (po vlagateljevem mnenju sporno) vsebino podane izjave iz vsebine obstoječe razpisne dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti znakov zakonskega dejanskega stanu iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, zato je odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelju povrnil stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zaradi vložitve pripravljalne vloge z dne 13. 4. 2007. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki mu ni ugodil že naročnik, zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, nad zneskom, ki ga je priznal naročnik.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 4. 2007

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- odvetnik Luka Podjed, Puharjeva 3, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.