018-107/2007 Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane

Številka: 018-107/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata in članice mag. Nataše Jeršič ter predsednika Sama Červeka, kot članov senata, in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za gradnje "Pralnica - nadomestna gradnja z rekonstrukcijo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik G.F. PIRš d.o.o., Prvomajska ulica 43, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Potrčeva ulica 1, Poljčane (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.04.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 07.03.2007 se zavrne.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo in za povrnitev stroškov ponudnikom, ki so jih utrpeli z razveljavljenimi javnimi razpisi naročnika, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 132/06 dne 15.12.2006, pod št. objave Ob-35071/06.

Naročnik je dne 22.02.2007 sprejel Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb, št. G-2-2242/2006/5, na podlagi katerega je vse ponudbe zavrnil kot nepravilne, ker niso sestavljene v skladu z razpisno dokumentacijo, in hkrati kot nesprejemljive, ker presegajo sredstva, ki jih ima naročnik na razpolago za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je hkrati vse ponudnike povabil na pogajanja po 1. točki tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je dne 07.03.2007 zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, razveljavitev javnega razpisa, povrnitev stroškov, nastalih z revizijo ter povrnitev stroškov vsem ponudnikom, ki so jih utrpeli z razveljavljenimi razpisi naročnika. Vlagatelj zatrjuje kršitev 76., 26., 27. in 5. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb nesporno ugotovljeno, da ponudba vlagatelja izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije in nima nobenih pomanjkljivosti, prav tako pa je v zapisniku navedeno, da je pet ponudb pravilnih in dve nepravilni oziroma nepopolni. Vlagatelj navaja, da naročnik v obvestilu o zavrnitvi ponudb ni utemeljil razlogov za svojo odločitev, zaradi česar vlagatelj meni, da gre za ravnanje naročnika, s katerim želi le-ta izločiti določenega ponudnika oziroma vlagatelja v odprtem postopku. Vlagatelj se sklicuje tudi na zapisnik o pogajanjih z dne 05.03.2007, iz katerega izhaja, da naročnik ni dal prepričljivega odgovora ponudnikom, katere napake naj bi bile ugotovljene pri ponudbah. Vlagatelj še navaja, da je sporno ravnanje direktorice naročnika, ko je odgovarjala na vprašanja novinarjev, v času, ko naj bi veljalo načelo zagotavljanja konkurence. V zvezi z nesprejemljivostjo ponudb vlagatelj meni, da naj bi naročnik namerno zavajal ponudnike z višino ocenjene vrednosti javnega razpisa, s čimer naj bi kršil načelo formalnosti. Vlagatelju se postavlja vprašanje, zakaj si naročnik pri ponovnem javnem razpisu ni zagotovil realna potrebna finančna sredstva, ob upoštevanju dejstva, da so mu bile znane vrednosti ponudb iz prvega javnega razpisa, ki so vse presegale ocenjeno vrednost. Vlagatelj še navaja, da so pogajanja brez pravne veljave, saj naročnik s pogajanji ne more doseči ocenjene vrednosti razpisa, oziroma bi bilo sklepanje takšne pogodbe z izbranim ponudnikom nezakonito, saj naročnik nima potrebnih finančnih sredstev.

Naročnik je s sklepom z dne 19.03.2007 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi pojasni, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve, ki so mu bile znane pred potekom roka, določenega za postopek s pogajanji, zaradi česar njegov zahtevek skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ni utemeljen. V zvezi s pripombami vlagatelja na zapisnik o pogajanjih pa naročnik navaja, da o navedenih pripombah še ni odločal. Sicer pa so po mnenju naročnika pogajanja zakonita, saj temeljijo na 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

Vlagatelj je z dopisom z dne 21.03.2007 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu vlagatelj dodatno navaja, da ga naročnik z obvestilom o zavrnitvi ponudb z dne 26.02.2007 ni obvestil, da zaključuje odprti postopek, prav tako ni navedel možnosti za pravni pouk. Pogajanje je bilo tako sklicano pred rokom, v katerem je bilo možno podati zahtevek za revizijo.

Naročnik je z dopisom z dne 26.03.2007 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

(1) Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in dokazi, ki so bili navedeni, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 21.03.2007 prepozno uveljavljal določena nova dejstva in dokaze, katerih Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala.

(2) Vlagatelj z zahtevkom za revizijo predlaga v točki a) razveljavitev obvestila naročnika o zavrnitvi vseh ponudb z dne 22.02.2007, katerega je vlagatelj prejel dne 26.02.2007, in v točki b) razveljavitev javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 132 z dne 15.12.2006.

Po vpogledu v naročnikovo obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb z dne 22.02.2007 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vse ponudbe zavrnil kot nepravilne in hkrati kot nesprejemljive, na podlagi 76. člena ZJN-1.

(2.a) Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04; v nadaljevanju: pravilnik) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj naročniku očita kršitev 76. člena ZJN-1, in sicer z zatrjevanjem, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da je njegova ponudba pravilna ter, da naročnik z obvestilom o zavrnitvi vseh ponudb ni posebej skrbno utemeljil razlogov za zavrnitev, prav tako pa naročnik na vprašanje ponudnikov ni dal prepričljivega odgovora za nepravilnost ponudb.

Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določila 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP), ki se v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku, izhaja pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

Vlagatelj v tej točki zahtevka za revizijo zatrjuje kršitev 76. člena ZJN-1, vendar zgolj iz razloga, ker se mu postavlja vprašanje oziroma dvom, ali je naročnik pravilno odločil, da je ponudba vlagatelja nepravilna, torej, ali je sestavljena skladno z razpisno dokumentacijo.

Za zatrjevanje kršitve naročnika ne zadostuje dejstvo, ki ga navaja vlagatelj, da naj bi bila njegova ponudba označena kot pravilna na javnem odpiranju ponudb, saj mora naročnik po izvedenem javnem odpiranju ponovno opraviti (tako formalni kot vsebinski) pregled ponudb in preveriti, ali so le-te sestavljene skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, oziroma, ali so le-te primerne, sprejemljive in pravilne; medtem ko se na javnem odpiranju opravi zgolj grobi pregled ponudb, predvsem, ali vsebujejo vse zahtevane dokumente. Navedeno izhaja tudi iz same definicije pravilne ponudbe iz 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, skladno s katero je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije

Prav tako za presojo pravilnosti ponudbe vlagatelja ni relevantna trditev vlagatelja, da naročnik z obvestilom o zavrnitvi ni dovolj utemeljil razlogov za zavrnitev, saj določba 76. člena ZJN-1 naročniku nalaga le dolžnost zavrnitve ponudb, ki niso pravilne, česar pa naročnik v obravnavanem postopku ni kršil. Naročnik je ravnal tudi skladno s 77. členom ZJN-1, saj je izdal pisno odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in svojo odločitev tudi utemeljil. Po drugi strani pa je mogoče očitati vlagatelju, da od naročnika pred vložitvijo zahtevka za revizijo ni zahteval dodatne obrazložitve odločitve, s čimer bi se eventualno lahko seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in v zahtevku za revizijo navedel konkretne kršitve naročnika.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da vlagatelj ne ponuja nikakršnih dokazov, ki bi utemeljeno potrdili njegov dvom o pravilnosti naročnikove odločitve. Glede na to, da vlagatelj svojih trditev ni oblikoval tako, da bi jih lahko Državna revizijska komisija ustrezno vsebinsko preizkusila oziroma domnevne naročnikove kršitve ni konkretiziral (tj., iz katerega dejanja v postopku je razviden, pa tudi s čim oziroma katerim konkretnim naročnikovim ravnanjem oziroma dejanjem je mogoče v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila utemeljiti kršitev 76. člena ZJN-1), kot tudi ni predložil nobenih dokazov, Državna revizijska komisija na tem mestu ni mogla ugotoviti morebitnih kršitev s strani naročnika.

(2.b) Državna revizijska komisija je v zvezi s sporno nesprejemljivostjo ponudbe vlagatelja vpogledala v definicijo 4. člena pravilnika, kjer je določeno, da je "nesprejemljiva ponudba" tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določi naročnik v razpisni dokumentaciji, ali ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, ali je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno. Element, na podlagi katerega je v skladu s predpisi o javnem naročanju potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)sprejemljiva, je torej tudi dejstvo, da ponudbena cena (ne) presega višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo.

V obravnavanem primeru naročnik izločitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive utemeljuje s tem, da le-ta presega višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da ocenjena vrednost ni nujno enaka višini zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila. V obravnavanem primeru iz dokumentacije, ki jo je predložil naročnik, konkretno Sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, z dne 28.11.2006, izhaja, da je ministrstvo dalo soglasje naročniku za sredstva za obnovo pralnice v skupnem znesku 107.228.000,00 SIT. Navedeni znesek tako predstavlja omejitev, do katere lahko naročnik sklepa pogodbe z izvajalcem. Ponudbena vrednost ponudbe vlagatelja v višini 535.060,10 EUR je tako presegla navedena zagotovljena sredstva, zaradi česar je naročnik bil dolžan njegovo ponudbo zavrniti iz razloga nesprejemljivosti. Pri tem ni relevantno dejstvo, ki ga navaja vlagatelj, da bi si naročnik pred izvedbo ponovnega postopka za oddajo predmetnega naročila (ob upoštevanju višine prejetih ponudb iz prejšnjega neuspešno izvedenega postopka) moral zagotoviti dodatna sredstva, saj je naročnik skladno z javnofinančnimi predpisi omejen z višino zagotovljenih sredstev, ki jih lahko porabi za določen namen.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja neutemeljenost zahtevka za revizijo tudi v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje nezakonitost nadaljevanja postopka s pogajanji, ker naročnik ne more doseči ocenjene vrednosti javnega razpisa. Kakor je utemeljil naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 19.03.2007, sme oddati naročilo po postopku s pogajanji na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Navedena določba daje možnost naročniku, da odda naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi (pa tudi brez objave, kolikor vključi vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku), če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti.

Brezpredmeten pa je predlog vlagatelja v točki b) zahtevka za revizijo po razveljavitvi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 132 z dne 15.12.2006, kot razlog pa vlagatelj navaja, da naročnik nima na razpolago dovolj finančnih sredstev za izvedbo razpisa. Navedeni odprti postopek se je namreč zaključil s sprejemom obvestila naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, prav iz razloga, ker ni naročnik nima zagotovljenih sredstev.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključuje, da je zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti neutemeljen in ga je potrebno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo pod točko c) in d) zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka. Kot neutemeljena pa je tudi zahteva vlagatelja pod točko e) zahtevka za revizijo, za povračilo stroškov vsem ponudnikom, ki so jih utrpeli z razveljavljenimi javnimi razpisi naročnika, saj za navedeno zahtevo ni pravne podlage.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 12.04.2007

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon. Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, Potrčeva ulica 1, Poljčane
- G.F. PIRš d.o.o., Prvomajska ulica 43, Rogaška Slatina
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana