018-104/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-104/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek- šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "sklepne endoproteze", II. faza omejenega postopka, četrto šestmesečno obdobje, v sklopu 10: "Cementirana endoproteza kolka- ravno deblo", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj J.S. EVRO- MEDICAL COMPANY, d.o.o., Jarnikova ulica 7, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.04.2007 soglasno

ODLOČILA

Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 08.03.2007, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "sklepne endoproteze", II. faza omejenega postopka, četrto šestmesečno obdobje.

Dne 14.02.2007 je naročnik izdal "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega med drugim izhaja, da je naročnik vse ponudbe, oddane za sklop 10 predmetnega javnega naročila, "Cementirana endoproteza kolka- ravno deblo", označil kot nesprejemljive.

Z vlogo z dne 08.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da naj bi bilo iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 15.02.2007, razvidno, da je vlagatelj za sklop 10 oddal cenovno najbolj ugodno ponudbo, zato upravičeno pričakuje tudi dodelitev naročila za ta sklop, kar je v skladu z razpisnimi pogoji. Naročnikove obrazložitve, da se izbor ne opravi, ker neposredni naročniki niso planirali sredstev v višini ponudbenih vrednosti, vlagatelj ne more sprejeti. Edino merilo za izbor je po mnenju vlagatelja najnižja ponudbena vrednost za sklop in ne planirana sredstva neposrednih naročnikov. Če bi bil to pogoj za oddajo, bi navedba takšnega pogoja morala biti pojasnjena v razpisni dokumentaciji za četrto obdobje. Prav tako vlagatelj ne more razumeti, da je izbira ponudnika za obravnavani sklop nesprejemljiva ter v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj naj bi bilo iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da je vlagateljeva ponudba od drugega najbolj ugodnega ponudnika v sklopu 10 ugodnejša kar za 16,72%, od najdražjega ponudnika pa kar za 80,47%. Vlagatelj navaja, da je njegova ponudba pravilna in najbolj ugodna, glede na analizo cen ostalih ponudnikov pa tudi več kot sprejemljiva za naročnika, saj vlagatelj dvomi, da bi neposredni naročniki uspeli dobiti za zahtevano kvaliteto cenovno ugodnejšo ponudbo od vlagateljeve. Vlagatelj je prepričan, da ravno neizbor vodi k negospodarni porabi javnih sredstev, naročnik pa se mora zavedati tudi dejstva, da je v tretjem obdobju oddal naročilo za posamezne sklope (sklopi 3, 4, 5 in 14), čeprav so se cene v teh sklopih dvignile za 18,43%, 8,5%, 39,90% oziroma 24,42%, kar je lepo razvidno iz sklepa o oddaji naročila v navedenih sklopih za tretje obdobje. Vlagatelj zato prosi, da se njegova zahteva po oddaji naročila v sklopu 10 po ponovnem pregledu in analizi cen sprejme, saj naj njegova ponudbena cena ne bi bila samo odraz inflacije v državi, temveč naj bi bila odvisna tudi od vlagateljevega tujega dobavitelja. Vlagatelj navaja še, da "Zakon o javnih naročilih" določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila in v primeru, če so ponudbe ponudnikov pravilne oziroma v skladu s pogoji razpisne dokumentacije, po njegovem mnenju ni pravne podlage za neizbiro ponudnika. Vsa druga ravnanja povzročajo zmedo, nered ter dodatne stroške tako pri naročnikih, neposrednih naročnikih kot tudi pri ponudnikih ter vodijo v neučinkovito izvajanje "Zakona o javnih naročilih".

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 15.03.2007, s katerim le-temu ni ugodil, vlagatelju pa ni priznal niti vračila vplačane takse.
V obrazložitvi sklepa naročnik povzema vsebino svojega obvestila o oddaji javnega naročila v obravnavanem sklopu, navajajoč, da je po pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb ugotovil, da zanj oziroma neposredne naročnike niso sprejemljive. Naročnik naj bi tako opravil analizo prejetih ponudb za konkreten sklop in posamezne artikle iz le-tega in jo primerjal s cenami za posamezne artikle in skupno vrednostjo za omenjeni sklop iz tretjega šestmesečnega obdobja (s cenami, kot jih je ponudil izbrani ponudnik v tretjem obdobju predmetnega javnega naročila- pri nespremenjenih količinah). Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da je ponudbena vrednost najcenejšega ponudnika za četrto obdobje za obravnavani sklop in posamezne artikle za cca. 10% višja glede na vrednost tega sklopa in cene posameznih artiklov iz drugega obdobja. Glede na pretečeno šestmesečno obdobje od oddane druge ponudbe (za tretje obdobje) višje ponudbene cene ne opravičuje niti inflacija (cca. 3,0 %) niti kvaliteta ponujenih artiklov iz navedenega sklopa, ki je enaka, saj so ponujeni enaki proizvodi kot v tretjem obdobju II. faze. Naročnik poudarja, da je merilo pri izbiri najugodnejšega ponudnika najnižja skupna ponudbena vrednost iz ponudbenega predračuna za posamezen sklop. Neposredni naročniki so sprejemali letne finančne načrte v prvem tromesečju letošnjega leta in so na podlagi znanih podatkov iz preteklega obdobja in tekočega šestmesečnega pogodbenega obdobja planirali sredstva za predmetno javno naročilo v višini, kot je bilo ugotovljeno za prejšnje obdobje, v svojih finančnih načrtih pa tako sedaj nimajo zagotovljenih sredstev v višini, kot so jih sedaj v svojih ponudbah ponudili ponudniki. Izbira takšnega ponudnika bi bila tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, po katerem mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev zanj najbolj gospodarna glede na namen in predmet javnega naročila. V skladu s 4. členom Pravilnika o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) so v primeru, ko ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev, ponudbe ponudnikov nesprejemljive. Naročniki lahko v skladu s 1. točko tretjega odstavka 20. člena "ZJN-1-UPB" oddajo javno naročilo za obravnavani sklop v postopku s pogajanji brez prehodne objave, v katerega povabijo vse kandidate s priznano sposobnostjo za predmetni sklop. Naročnik je na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka ponovno pregledal ponudbe za 10. sklop in ponovno opravil analizo najcenejše ponudbe, pri čemer je prišel do enakih ugotovitev za sklop 10, kot jih je navedel že v obvestilu o oddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik ob tem ponovno poudarja, da je merilo za izbor res najnižja skupna ponudbena vrednost za posamezen sklop, pri čemer pa mora pri izbiri ponudnika za konkreten sklop upoštevati tudi višino planiranih sredstev neposrednih naročnikov, kot izhaja iz sklepov le-teh o začetku postopka. Vlagatelj je v sklopu 10 oddal cenovno najbolj ugodno ponudbo, kar pa ne pomeni avtomatične dodelitve javnega naročila za predmetni sklop, kot to slednji zmotno meni. Naročnik ob tem ponavlja svoje ugotovitve, kot so bile že podane v obvestilu o oddaji naročila in so povzete zgoraj. Naročnik ponovno izpostavlja tudi, da je pri analizi in primerjavi ponudb za celotno predmetno javno naročilo za četrto obdobje s ponudbami izbranih ponudnikov za tretje šestmesečno obdobje prišel do ugotovitve, da so izbrani ponudniki za četrto obdobje ob nespremenjenih količinah ponudili enake cene kot izbrani ponudniki v tretjem obdobju, razen vlagatelj, ki je svoje cene za tekoče obdobje v primerjavi s prejšnjim povečal za 10%. Zaradi navedenega se zdi smiselna odločitev pooblaščenega naročnika, da so ponudbe za sklop 10 zanj oziroma neposredne naročnike nesprejemljive, naročniki pa lahko za ta sklop izvedejo postopek s pogajanji brez predhodne objave, v katerega povabijo vse kandidate s priznano sposobnostjo za predmetni sklop in tako dosežejo nižje cene od ponujenih. Naročnik vlagateljevemu revizijskemu zahtevku zato ni ugodil, odločil pa je tudi, da vlagatelju ne pripada pravica do povrnitve stroškov za plačilo takse, pri čemer ugotavlja, da teh ni niti zahteval.

Z vlogo z dne 22.03.2007 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi.

V prilogi dopisa, z dne 23.03.2007, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 11.04.2007.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v konkretni zadevi je spor o tem, ali je bil naročnik upravičen zavrniti vlagateljevo ponudbo, ki naj bi bila sledeč zapisniku o odpiranju ponudb, z dne 09.02.2007, sicer cenovno najugodnejša, kot nesprejemljivo.

Iz določil 2. alineje 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik), katerega določbe se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporabljajo na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2), izhaja, da je ponudba med drugim nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo.

Iz določil prvega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ki se v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ravno tako uporablja na podlagi prvega odstavka 112. člena ZJN-2, pa izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek ugotavlja, da slednji v le-tem ne napada naročnikove ugotovitve, da njegova ponudbena cena za obravnavani (10.) sklop predmetnega javnega naročila presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo v tem sklopu, temveč zgolj zatrjuje ustreznost svoje ponudbene cene za obravnavani sklop, navajajoč pri tem, da planirana sredstva neposrednih naročnikov niso pogoj, ki bi sicer moral biti tudi pojasnjen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pripominja, da dejstvo, da je ponudnik v nekem postopku oddaje javnega naročila oddal pravilno in cenovno najugodnejšo ponudbo, v nasprotju z drugačnim prepričanjem vlagatelja ne pomeni nujno dolžnosti naročnika, da takšno ponudbo tudi sprejme oziroma takšnemu ponudniku odda javno naročilo. ZJN-1 v zgoraj povzetem 76. členu, v povezavi s Pravilnikom, od naročnika namreč izrecno zahteva, da zavrne tudi vse tiste (sicer pravilne ponudbe), ki so nesprejemljive, ker v njih ponujene cene presegajo višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Ob tem gre pojasniti, da pri omenjenem določilu ne gre za poseben pogoj, ki bi ga naročnik moral navajati v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila ali bi ga ponudniki morali izpolniti (skladno z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave), temveč za zakonsko določeno upravičenje in obvezo naročnika glede ocenjevanja prispelih ponudb.

Ker v konkretnem primeru med strankama ni spora o naročnikovi ugotovitvi, da ponudbena cena iz vlagateljeve ponudbe za sklop 10 predmetnega javnega naročila presega višino pri neposrednih naročnikih zagotovljenih sredstev za ta sklop (vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku te naročnikove ugotovitve namreč ne napada), gre zaključiti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno označil za nesprejemljivo (oziroma da vlagatelj neupravičenosti takšne presoje njegove ponudbe ni uspel izkazati), v posledici tega pa jo je bil, skladno s 76. členom ZJN-1, upravičen tudi zavrniti.

Na zgoraj navedeno ugotovitev vlagateljeve navedbe o tem, kaj je vplivalo na oblikovanje njegove ponudbene cene, ter argumenti o tem, koliko je bila njegova ponudbena cena nižja od ponudbenih cen ostalih ponudnikov za obravnavni sklop, ne more imeti nikakršnega vpliva.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zaradi njene nesprejemljivosti s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 08.03.2007, zavrnila kot neutemeljen.

O stroških revizijskega postopka Državna revizijska komisija ni odločala, ker teh v revizijskem postopku ni priglasila nobena od strank.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 12.04.2007

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana,
- J.S. EVRO- MEDICAL COMPANY, d.o.o., Jarnikova ulica 7, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.