018-100/2007 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-100/2007-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča in svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Rezervne dele za vozila Renault" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Avto Koletnik d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 15/b, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.04.2007 soglasno

ODLOČILA

Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.11.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Rezervne dele za vozila Renault". Naročnik je javni razpis objavil po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 132/06, z dne 15.12.2006, pod številko objave Ob-34819/06.

Naročnik je dne 19.01.2007 z dokumentom z naslovom Odločitev št. 104-2006/JNB/3-1 odločil o oddaji predmetnega javnega naročila ponudniku Petovia Avto trgovina in storitve d.d., Ormoška cesta 23, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v prilogi obvestila, z dne 23.01.2007, citirano odločitev posredoval vlagatelju.

Vlagatelj je na naročnika naslovil vlogo, z dne 24.01.2007, z naslovom "zahteva za revizijo ter dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila". Naročnik je vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve z dopisom, z dne 07.02.1007 (očitna pomota; pravilno: 2007; opomba Državne revizijske komisije).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 19.02.2007, z naslovom Zahtevek za revizijo oddaje javnega naročila na naročnika naslovil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v katerem uvodoma navaja, da ga vlaga na osnovi 53. člena ZJN-1. Vlagatelj naročniku očita, da je razpisna dokumentacija neveljavna, saj po njegovem mnenju ni pravilno zastavljena oziroma je sestavljena preveč splošno in dopušča dobavitelju proste roke pri izbiri popusta. Vlagatelj pojasnjuje, da je bila razpisna dokumentacija sestavljena splošno in na osnovi kriterijev neprimerna za postavitev pogojev ponudnika, saj je bil eden izmed kriterijev in glavni težnostni indeks točkovanja višina popusta na točno določena segmenta, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, kar pomeni po mnenju vlagatelja, da iz tega naročnik nikakor ne more definirati v katero področje spadajo električni deli, kabli, tipala, karoserijski deli, podvozje, klimatizacija in prezračevanje, obloge, mehanizmi in ključavnice, dodatna oprema, profesionalni proizvodi, specialna orodja, itd. Vlagatelj dodaja, da vsled tega, ker naročnik te zahteve ni navedel, tudi (naročnik) ne more vedeti, kakšen popust na te dele mu bo dobavitelj ob dobavi nadometnega dela dal.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da naročnik ni mogel pridobiti pojasnila oz. pisnega dopisa, da imajo koncesionarji Renault različne popuste, ki so vezani na promet (kot je po vlagateljevem pojasnilu navedel naročnik v dopisu - dodatni obrazložitvi), ker to po mnenju vlagatelja ne drži in je popolni nesmisel. Vlagatelj nadaljuje, da imajo vsi koncesionarji A v celotni Sloveniji popolnoma enake pogoje in rabatno lestvico (kot prilogo prilaga vlagatelj s strani Renault Nissan Slovenije podano izjavo). Vlagatelj pojasnjuje v zvezi z navedbo pojasnila izbranega ponudnika (ki naj bi ga naročnik navedel v obrazloženem obvestilu, z dne 07.02.2007), da je višina popusta različna glede na obdobja naročanja, in da imajo koncesionarji po politiki Renault 3 (tri) načine naročanja in sicer "redno-tedensko", "nujno 24-urno" in "urgentno-dnevno", ter da več načinov ni. To pomeni po mnenju vlagatelja, da je, glede na razpisno dokumentacijo in naročnikove zahteve po 24 ali 72 urni dobavi nadomestnih delov, tudi rabat mnogo nižji in še to različen po posameznih segmentih. Vlagatelj tudi meni, da trditev izbranega ponudnika o količinskih in akcijskih popustih ne drži, saj jih po vlagateljevem mnenju ne morejo dobiti, niti jih ni. Vlagatelj nadalje navaja, da je prav tako nemogoče imeti vse nadomestne dele na zalogi, ker je to neizvedljivo. Vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika zavajajoča, saj so popusti po vlagateljevih navedbah poslovno nesmiselni in napisani samo z namero pridobitve predmetnega javnega naročila. Ponudba izbranega ponudnika je po mnenju vlagatelja "dumpinška".
Vlagatelj meni, da je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti.

Naročnik je z dopisom, z dne 26.02.2007, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o vplačilu takse za vložitev zahtevka, kar je vlagatelj tudi storil z dopisom, z dne 28.02.2007.

Naročnik je dne 16.03.2007 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi citirane odločitve naročnik obrazloži razloge za svojo odločitev ter pojasni, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo iz naslova očitkov, ki se nanašajo na neprimernost in neveljavnost razpisne dokumentacije, skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN, še pred oddajo svoje ponudbe do dne 15.01.2007. Naročnik pojasnjuje v zvezi z očitkom glede višine popustov, da je preveril po telefonu pri ekskluzivnem ponudniku rezervnih delov Renault Nissan Slovenija, Dunajska cesta 22, Ljubljana, ki je pojasnil, da je natančen podatek o višini popustov (tudi o maksimalni višini le-teh) njegova poslovna skrivnost. Naročnik navaja, da je tudi iz dopisa Renault Nissan Slovenija, ki ga je priložil vlagatelj, razvidno, da je višina popustov zaupen podatek in da so nadaljnji popusti, ki jih odobri koncesionar, predmet komercialnih aktivnosti koncesije. Naročnik nadalje navaja, da je kljub temu na podlagi navedb vlagatelja dne 02.03.2007 z dopisom pozval Renault Nissan Slovenija za obrazložitev posameznih popustov in popustov, ki jih je podal izbrani ponudnik, vendar do roka za sprejem odločitve naročnik odgovora ni prejel.
Naročnik meni, da je storil vse za preveritev vlagateljevih očitkov o neutemeljeni višini popustov in glede na dodano obrazložitev, ki jo je zahteval od izbranega ponudnika, zato nima utemeljenih zakonskih razlogov za zavrnitev ponudbe slednjega, saj naj bi ta izrecno navedel, da so njihovi ponudbeni pogoji realni in jih lahko zagotavljajo. Naročnik ugotavlja, da je bil postopek izbora najugodnejšega ponudnika opravljen skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo, ter da je ponudba izbranega ponudnika pravno formalno pravilna, ustrezna in sprejemljiva.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 19.03.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo po 53. členu ZJN-1, pri čemer vlagatelj v citirani vlogi navede, da je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, in da je plačal takso za revizijo, ter da vztraja pri zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 22.03.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval v prilogi dopisa, z dne 28.03.2007, ki ga je slednja prejela 30.03.2007, izjavo Renault Nissan Slovenija d.o.o., Direkcija storitev in kakovosti, Dunajska 22, Ljubljana, z dne 26.03.2007 (naročnik jo je prejel 27.03.2007).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljev očitek, da je razpisna dokumentacija nepravilna oz. sestavljena preveč splošno in dopušča dobavitelju proste roke pri izbiri popusta.
Državna revizijska komisija po pregledu spisovne dokumentacije pritrjuje naročniku, ki (v odločitvi, z dne 16.03.2007, s katero je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo) pravilno ugotavlja, da je vlagatelj z navedbami iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na določila razpisne dokumentacije, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozen.
Ponudnik se z določili in vsebino razpisne dokumentacije seznani že ob prejemu le-te in ob pripravi ponudbe, zato mora v primeru, če meni, da je posamezno določilo razpisne dokumentacije nezakonito, nesmiselno ali nejasno, vložiti zahtevek za revizijo nemudoma oz. najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb. Določila razpisne dokumentacije postanejo po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, aksiom, saj vlagatelj po poteku tega roka ne more več navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Pravna norma petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom torej onemogoča, da bi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo javnega razpisa in/ali razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija zato poudarja, da so ponudniki, če zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z objavo javnega razpisa ali razpisno dokumentacijo (s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb) do navedenega roka ne ugovarjajo, v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te (domnevne) kršitve naročnika prekludirani.
Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je bil rok za predložitev ponudb 15.01.2007 do 12. ure. Kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, je pravočasno, poleg izbranega ponudnika, ponudbo oddal tudi vlagatelj. Iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu je tudi razvidno, da vlagatelj domnevno spornih določil razpisne dokumentacije ni prerekal pred potekom roka za predložitev ponudb, temveč je svoje nestrinjanje z določenimi določili razpisne dokumentacije izrazil prvič šele z dopisom, z dne 24.01.2007 (dokument, s katerim je na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji), torej istega dne kot je prejel naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila.
Ker je bil vlagatelj z domnevno spornimi določili razpisne dokumentacije seznanjen pred potekom roka za predložitev ponudb, torej pred rokom 15.01.2007 do 12. ure, bi moral v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN uveljavljati pravico do vložitve zahtevka za revizijo iz naslova predmetnega očitka najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb, da bi bila mogoča tudi vsebinska (meritorna) presoja v okviru predmetnega vlagateljevega očitka.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala še vlagateljev (drugi oziroma zadnji) očitek, in sicer da je ponudba izbranega ponudnika zavajajoča, saj so popusti po vlagateljevih navedbah poslovno nesmiselni in napisani samo z namero pridobitve predmetnega javnega naročila.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik ni mogel pridobiti pojasnila oz. pisnega dopisa, da imajo koncesionarji Renault različne popuste, ki je vezan na promet (kot je po vlagateljevem pojasnilu navedel naročnik v dopisu - dodatni obrazložitvi), ker to po mnenju vlagatelja ne drži in je popolni nesmisel, Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izjavo Renault Nissan Slovenija d.o.o., Direkcija storitev in kakovosti, Dunajska 22, Ljubljana, z dne 17.02.2007 (ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo), ugotavlja, da iz slednje izhaja, da ima Renault Nissan Slovenija d.o.o. enotno komercialno politiko pri nakupu nadomestnih delov in dodatne opreme konstruktorja Renault in velja za vse koncesije Renault v Sloveniji. Nadalje iz citirane izjave sledi, da je višina popustov za nakup predmet zaupnih podatkov, ter da so nadaljnji popusti, ki jih koncesionar odobri končnemu kupcu, predmet komercialnih aktivnosti koncesije, pri čemer naj bi v nekaterih primerih Renault Nissan Slovenija d.o.o. zaznal, da so ti popusti ekonomsko neutemeljeni in ne ustrezajo gospodarskemu poslovanju posamezne enote in ne prispevajo k ugledu komercialne politike Renault. Na osnovi zapisanega v zvezi s citirano izjavo gre poudariti, da ni razvidno, da bi pri koncesionarjih Renault za končne kupce veljali enotni popusti, saj le-ti skladno s svojo komercialno politiko / aktivnostjo lahko odobrijo končnemu kupcu nadaljnji popust. Poleg tega pa nikjer iz citirane izjave ni razvidno, da bi se t.i. domnevna neutemeljenost oziroma neprimernost teh (nadaljnjih) popustov z vidika gospodarnega poslovanja posamezne enote oziroma ugleda komercialne politike Renault nanašala prav na izbranega ponudnika. Po drugi strani pa gre poudariti, da tudi če bi se t.i. domnevna neutemeljenost oziroma neprimernost teh (nadaljnjih) popustov nanašala prav na izbranega ponudnika, bi bilo po mnenju Državne revizijske komisije navedeno stališče Renault Nissan Slovenija d.o.o. nerelevantno. Koncesionarji v t.i. mreži Renault so namreč samostojni gospodarski subjekti, ki poslujejo na konkurenčnem trgu in je zatorej določanje t.i. nadaljnjih popustov končnim kupcem stvar izključno njihove (lastne) poslovne politike (te zadnje ugotovitve ne zanika niti Renault Nissan Slovenija d.o.o. v citirani izjavi) - z lastno odgovornostjo takega samostojnega gospodarskega subjekta za vse morebitne koristi in seveda tudi tveganja iz tega naslova. Navedeno stališče Državne revizijske komisije še dodatno potrjuje tudi izjava Renault Nissan Slovenija d.o.o., Direkcija storitev in kakovosti, Dunajska 22, Ljubljana, z dne 26.03.2007, ki jo je naročnik naknadno posredoval Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, z dne 28.03.2007 (naročnik je namreč v odločitvi, z dne 16.03.2007, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, izrecno navedel, da od Renault Nissan Slovenija d.o.o. pisne obrazložitve posameznih popustov in popustov, ki jih je podal izbrani ponudnik, ni prejel do roka za sprejem odločitve). Iz citirane izjave namreč izhaja, da ima Renault Nissan Slovenija d.o.o. za prodajo vozil in nadomestnih delov z vsemi prodajalci sklenjene pogodbe o koncesiji, ki so enotne za vso grupacijo Renault Nissan, torej ne glede na to, v kateri državi poslujejo njene družbe oziroma koncesionarji. Nadalje iz citirane izjave izhaja, da koncesionarji nastopajo na trgu in prodajajo vozila in nadomestne dele v svojem imenu in za svoj račun ter sami prevzemajo vsa tveganja in nevarnosti poslovanja, ter da Renault Nissan Slovenija d.o.o. sporoča prodajalcem priporočene cene, v skladu s svojo poslovno politiko pa koncesionarjem odobrava določene popuste, kar pa ni javen podatek, in da so koncesionarji svobodni pri oblikovanju svojih ponudb oziroma cen. Državna revizijska komisija pripominja, da je vlagatelj prav tako samostojen gospodarski subjekt, in vsled tega ne more biti v njegovi domeni opredeljevanje, kateri t.i. nadaljnji popust končnim kupcem je za drug gospodarski subjekt (v konkretnem primeru za njegovega neposrednega konkurenta) še poslovno smiseln oziroma ni več poslovno smiseln.
Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju "dumpinška" izpostavlja dva vidika tega problema, in sicer:
1. v smeri morebitne neobičajno nizke cene in
2. v smeri morebitne t.i. nelojalne konkurence.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju "dumpinška" v smeri problematiziranja morebitne neobičajno nizke cene, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja na že večkrat zavzeto stališče, in sicer, da je oblikovanje ponudbenih cen (kar je v predhodnih izvajanjih Državne revizijske komisije v tem sklepu tudi že izrecno poudarjeno) v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga in storitev, zagotovitev konkurenčnosti v postopkih oddaje javnih naročil pa obenem omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, da mora naročnik "â?? če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene â??. preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V drugem odstavku istega člena ZJN-1 je določeno, da naročnik "â?? lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje". Iz besedila citiranih določb ZJN-1 izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je tako razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Postopek s preverjanjem t.i. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika v primeru, ko bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja izključno zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je v danih okoliščinah posameznega primera potrebno šteti za "neobičajno nizko", zato je potrebno šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Ob vsem navedenem je potrebno zaključiti, da ima naročnik v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 res možnost preveriti realnost ponudbene cene posameznega ponudnika - vendar je to dolžan storiti le v primeru, če sam oceni, da je ponujena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila.
V obravnavanem primeru iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik očitno nima pomislekov o realnosti ponujenih popustov s strani izbranega ponudnika (da torej sam ne dvomi v to, da bo naročilo izvedeno po ponujeni t.i. končni ceni). Naročnik je šele na podlagi vlagateljevih pomislekov naslovil na izbranega ponudnika (v t.i. fazi pred izdajo dodatnega obrazloženega obvestila, ki ga je zahteval vlagatelj) zahtevo za dodatna pojasnila, le-ta pa mu je pojasnil oziroma obrazložil realnost svoje ponudbe. Naročniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati da je s tem, ko ni preverjal realnosti s strani izbranega ponudnika ponujenih popustov, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju "dumpinška" v smeri problematiziranja morebitne t.i. nelojalne konkurence, pa Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da te navedbe v citirani smeri ni mogla presojati. Državna revizijska komisija namreč v skladu s 1. in. 4. členom ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, medtem ko je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno v postopkih in pred organi, ki jih opredeljujeta Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02) oz. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99 in 37/04).
V posledici gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke presodila kot neutemeljene, je morala posledično zavrniti tudi vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 04.04.2007
Predsednik senata:

Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Avto Koletnik d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 15/b, Maribor,
- Petovia Avto trgovina in storitve d.d., Ormoška cesta 23, Ptuj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana