018-075/2007 Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS

Številka: 018-075/2007-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 21. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članic Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dostop do podatkovne baze Tax-Fin-Lex za leto 2007" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Ius Software d.o.o., Tivolska 50, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, šmartinska 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.4.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja po povrnitvi stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.11.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 3. točke 1. odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1). Svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave podjetju Tax-Fin-Lex, informacije in storitve, d.o.o., Dunajska 20, Ljubljana (v nadaljevanju izbrani ponudnik) je naročnik objavil v Ur. l. RS št. 132/06, z dne 15.12.2006, pod št. objave Ob-35443/06.

Zoper navedeno naročnikovo ravnanje je vlagatelj dne 22.12.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je vlagatelj kršil določilo 3. točke 1. odstavka 20. člena ZJN-1, ter posledično tudi določilo 17. člena ZJN-1 in vsa temeljna načela javnega naročanja. Po vlagateljevih navedbah je naročnikova odločitev o tem, da lahko zaradi tehničnih razlogov in razlogov povezanih z varovanjem izključnih pravic naročilo izpolni le določen izvajalec storitev, napačna, odločitev, da je predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pa materialno zmotna. Postopek s pogajanji brez predhodne objave je po vlagateljevih navedbah mogoče uporabiti le izjemoma, ti razlogi pa morajo biti objektivno opravičljivi ali povezani z izključnimi pravicami. Takšni razlogi so lahko povezani s pravicami uporabe določenega patenta, licenc, avtorskih pravic, in drugih ekskluzivnih pravic. Po vlagateljevih navedbah je naročnik zaradi svoje odločitve, da ne bo uporabil odprtega postopka po ZJN-1, v neenakopraven položaj postavil vse ostale potencialne ponudnike na trgu, ki so sposobni zagotoviti razpisane storitve, s čimer naj bi nedvomno kršil načelo enakopravnosti med ponudniki, kakor tudi načelo zagotavljanja konkurence in načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Vlagateljev združeni pravni informacijski sistem IUS/EUR IUS-INFO vsebuje v svojih zbirkah poleg pravnih tudi vse vrste informacij enako kot sistem izbranega ponudnika, torej tudi vse informacije s področja davkov in financ, in sicer v mnogo večjem obsegu kot sistem izbranega ponudnika. Vlagateljev sistem po navedbah vlagatelja tako vsebuje 13,5 krat več avtorskih dokumentov s področja davkov in financ kot sistem izbranega ponudnika, medtem ko so neavtorske vsebine dostopne v dveh oblikah bodisi kot zunanje povezave bodisi kot dokumenti znotraj obstoječih zbirk. Vlagatelj priznava, da v sistem sicer ni intengriranih mnenj DURSa, povzetkov inšpekcijskih pregledov, vendar so ti dokumenti iz sistema povezani direktno na spletne strani DURS. Ob morebitni potrebi posameznega naročnika pa jih je po vlagateljevih navedbah v sistem IUS-INFO mogoče preprosto in v kratkem času intengrirati kot ostale zbirke, saj gre vsega skupaj za 1160 dokumentov. Vlagatelj pri tem še opozarja, da gre v primeru izbranega ponudnika za ponudnika, ki se je na trgu pojavil pred letom dni, zaradi česar so dvomljive njegove še neizkazane reference na področju ponujanja razpisanih storitev. Naročnik bi moral po vlagateljevih navedbah novega ponudnika storitev še posebej preveriti, česar pa v predmetnem postopku ni izkazal. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in povrnitev stroškov, in sicer za plačano takso in sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, 2% materialnih točk, vse povečano za 20% DDV.

Naročnik je 19.2.2007 sprejel sklep, št. 430-119/2006 (01131-02), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik poudarja, da se že dalj časa sooča s preobremenjenostjo svojih inšpektorjev, ki bi za svoje delo nujno potrebovali sodoben davčni, finančno računovodski sistem, ki bi jim omogočal dostop do vseh relevantnih informacij na enem mestu in v medsebojni povezavi. Iz tega razloga je naročnik že dalj časa spremljal ponudbe internetnih ponudnikov iz tega področja, na nekatere portale pa je bil tudi naročen. Naročnik je začel s pripravami na postopek predmetnega javnega naročila že v mesecu januarja 2006, o tem opravil analizo trga in o tem 16.11.2006 pripravil poročilo. Naročnik pri tem poudarja, da je analiziral vse portale z davčno-finančno-računovodsko-pravnimi informacijami in je tako zaradi vlagateljevih zatrjevanj, da bi lahko tudi on sam izpolnil pogoje naročila, s predstavniki vlagatelja dne 22. in 27.12.2006 opravil ponovne razgovore in analize s praktičnimi predstavitvami delovanja vlagateljevega portala. V zvezi s tem naročnik ugotavlja, da vlagatelj sicer nudi pregled veljavnih verzij predpisa, vendar zgolj na nivoju celotnega predpisa, ne pa tudi na nivoju posameznega člena, odstavka, točke ali alineje, medtem ko sistem izbranega ponudnika to omogoča. Dne 27.12.2006 je naročnik opravil razgovor tudi z urednico portala Računovodja.com, ki je navedla, da s takšnim sistemom, ki bi omogočal pregledovanje predpisov in njihovo povezovanje še ne razpolagajo. Z opravljenimi razgovori je tako naročnik le potrdil, da samo izbrani ponudnik ustreza naročnikovim zahtevam ter potrebam, kar po naročnikovem mnenju še ponovno dokazuje, da je bil izbran primeren postopek. Naročnik še poudarja, da ima popolno diskrecijo pri definiranju potreb in zahtev po javnem naročilu. Kajti naročnik mora kot vodilo pri naročanju storitev upoštevati lastne potrebe ter potrebe uporabnikov svojih storitev, ne pa trenutne ponudbe na relevantnem trgu. Potencialni ponudniki so po naročnikovih navedbah tisti, ki morajo prilagajati potrebam naročnika in ne obratno. Poleg tega mora biti presoja dejstva, ali je določen potencialni ponudnik storitev sposoben izpolniti vse tehnične zahteve naročnika prepuščena naročniku, ne pa potencialnemu ponudniku storitev. Glede izpolnjevanja tehničnih zahtev naročnik ugotavlja, da vlagateljev portal ne vsebuje vseh dokumentov iz davčnega in finančnega področja, poleg tega ima njegov sistem zunanjo povezavo do pojasnil in odločb naročnika, ki so pri naročniku brezplačno dostopne. Na podlagi česar naročnik zaključuje, da vlagatelj v svojem sistemu teh dokumentov nima, zaradi česar tudi med temi dokumenti ne more imeti povezav, medtem ko je po naročnikovih navedbah zanj bistveno, da se posamezna pojasnila in njegove odločbe povezujejo z aktualnimi predpisi do nivoja točke, alineje. Portal izbranega ponudnika pa vsebuje tri različne sisteme, ki so povezani na najmanjši enoti predpisa, kar je za inšpektorje bistvenega pomena, saj slednji pregledujejo dogodke, ki so povezani z davčnimi vprašanji iz preteklosti. Naročnik na podlagi navedenega zaključuje, da je v času izbire na trgu obstajal samo en ponudnik, ki je lahko v celoti ponudil vse storitve, zaradi česar ocenjuje, da je utemeljeno izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker gre za specifično storitev, ki je povezana z velikimi vlaganji v sistem ter pridobivanjem izključnih pravic, vlagatelj pa svojega sistema ni bistveno prenovil in izpopolnil, naročnik tako ni štel za verjetno, da bi vlagatelj v nekaj tednih, kolikor bi trajala oddaja javnega naročila v primeru izbire odprtega postopka, lahko prenovil in posodobil svoj sistem do te mere, da bi lahko izpolnil vse tehnične zahteve naročnika. Pri tem pa naročnik še opozarja, da je predstavnik vlagatelja priznal, da bi za predelavo sistema potrebovali več mesecev. Poleg tega pa po naročnikovih navedbah ZJN-1 izrecno predvideva, da naročnik presoja upravičenost izbire postopka. Glede obveznega preverjanja referenc pa naročnik poudarja, da ZJN-1 v 42. členu določa samo tri obvezne pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, medtem ko so ostali opcijski, za katere pa ima naročnik popolno diskrecijsko pravico, da predpiše njihovo izpolnjevanje. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.2.2007, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem vlagatelj ugotavlja, da iz celotne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik dokumentiral svoje aktivnosti, kot jih navaja, čeprav bi to v skladu z 10. členom ZJN-1 nedvomno moral storiti. Prav tako vlagatelj ugotavlja, da iz same razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik želel portal z razvitim sistemom, ki bi na enem mestu nudil vse informacije, ki bi omogočale vpogled v spreminjanje posameznega segment predpisa v vsej njegovi zgodovini. Vlagatelj pri tem še poudarja, da opravljeni razgovori naročnika s Petrom šimenkom ne morejo predstavljati ustrezne predstavitve vlagateljevega sistema, saj gre za osebo, ki ni pooblaščena dajati takšnih informacij, kajti omenjena oseba izvaja podporo vlagateljevemu sistemu. Samo dejstvo, da je naročnik opravljal razgovore s predstavnico izbranega ponudnika in uslužbencem vlagatelja v okviru podpore sistema Ius-info dne 22.12.2006 in 27.12.2006 po vlagateljevem mnenju samo potrjuje, da naročnik pred začetkom spornega postopka ni opravil vseh potrebnih analiz in raziskav trga. Vlagatelj pri tem tudi opozarja, da je naročnik spregledal 2. odstavek 17. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik za oddajo javnega naročila praviloma izbere odprti ali omejeni postopek. Postopek s pogajanji se lahko uporabi le izjemoma in ne praviloma ter po lastni volji, pri tem pa naročnik ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo kakršno koli diskriminacijo. Pri tem vlagatelj še poudarja, da v obravnavanem primeru odločitev, ali določen ponudnik v okviru svoje storitve, ki obstaja na trgu, ponuja storitev, ki ustreza tehničnim zahtevam naročnika, ne sme biti prepuščena naročniku, ampak je navedeno dejstvo zgolj posledica poglobljene analize, ki pa je naročnik po vlagateljevem mnenju ni izvedel. Vlagatelj prav tako ugovarja naročnikovem navedbam, da so pomembne tehnične zahteve naročnika, ki jih le-ta identificira in opredeli v katerikoli fazi javnega naročila, saj mora naročnik vsa relevantna dejstva v zvezi z izbiro postopka ugotoviti pred odločitvijo izbire postopka.

Vlagatelj je dne 27.2.2007 svojo izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo dopolnil. V dopolnitvi izjave vlagatelj pojasnjuje, da je v Ur. l. RS, št. 16/07 pod št. objave Ob 4785/2007 zasledil objavo razpisa za oddajo storitev: 600 dostopov do podatkovne baze s področja davkov, financ, računovodstva, pravne ureditve in sodne prakse za leto 2008. Vlagatelj na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik za storitve, katere je v revidiranem postopku oddal edinemu usposobljenemu ponudniku na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave za leto 2008 začel s postopkom, zbiranja ponudb po predhodni objavi, na podlagi 30. člena ZJN-2. Glede na datum objave, vlagatelj še opozarja, da navedenega dokaza brez svoje krivde ni mogel predhodno predlagati.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.2.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 1.3.2007, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 19.3.2007 je Državna revizijska komisija na predlog naročnika opravila sestanek. Vlagatelj je dne 21.3.2007, naročnik pa 22.3.2007 pri Državni revizijski komisiji vložil še dodatno vlogo, in sicer izjasnitev o dejstvih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavnem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja v okviru pravilnosti izbire postopka oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer postopka s pogajanji brez predhodne objave v mejah vlagateljevega zahtevka.

Na podlagi določbe 2. odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju (UR. l. RS, št. 39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1) naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek, medtem ko je postopek s pogajanji dopustno uporabiti zgolj v taksativno navedenih primerih. Tako določba 3. točke 1. odstavka 20. člena ZJN-1 določa, da sme naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave le v primeru, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru zakonitost naročnikovega ravnanja presojala le v okviru meja vlagateljevega zahtevka, kateri je izbiri postopka ugovarjal predvsem iz razloga, da naročnik pred samo izbiro postopka oddaje javnega naročila trga ni ustrezno preveril in ugotovitve o tem ustrezno evidentiral, s čimer naj bi kršil vsa temeljna načela javnega naročanja. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje nasprotno, in sicer, da je naročnik opravo predhodne analize trga izkazal, kakor je izkazal tudi dejstvo, da v trenutku izbire najugodnejšega ponudnika na trgu ni bilo drugega ponudnika, ki bi prav tako nudil oz. omogočal zahtevano storitev.

Državna revizijska komisija pri presoji spornega vprašanja najprej ugotavlja, da postopek s pogajanji brez predhodne objave je postopek, ki naročnikom dopušča določen odstop od običajnih obveznosti, ki se nanašajo na odprti postopek in načelo transparentnosti (Sue Arrowsmit: The law of public and utilities procurement, Sweet & Maxwell 2005, str. 609). Ravno iz navedenih razlogov je omenjeni postopek, kakor pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, možno uporabiti zgolj v posameznih v zakonu taksativno naštetih primerih. Tako je v obravnavanem primeru naročniku potrebno pritrditi, da sama določba 3. točke 1. odstavka 20. člena ZJN-1 naročnika ne obvezuje izvedbe posebnega formaliziranega postopka za ugotavljanje dejstva, ali lahko naročilo izpolni le določen ponudnik, vendar pa mora naročnik pri izbiri tovrstnega postopka za oddajo javnega naročila dokazati, da na trgu ostali konkurenčni ponudniki za izvedbo predmetnega naročila niso obstajali. Seveda pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se odstop od načela transparentnosti posledično odraža tudi pri dokumentiranju in evidentiranju postopka oddaje javnega naročila, kar ureja določba 10. člena ZJN-1. Sam namen omenjene določbe je v zagotavljanju transparentnost postopka, s čimer se ostalim ponudnikom omogoča možnost ustreznega pravnega varstva oz. kontrole v primeru morebitnih kršitev zakona. Zato se od naročnika kljub odstopu od načela transparentnosti zahteva, da mora dokumentacija oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvezno vsebovati ključne informacije o razlogih za izbiro tovrstne oblike postopka (Sue Arrowsmit: The law of public and utilities procurement, Sweet & Maxwell 2005, str. 610), s čimer se potencialnim ponudnikom še zagotavljajo minimalni pogoji za uveljavitev pravice do pravega varstva. Na podlagi vpogleda v dokumentacijo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da interno poročilo z dne 16.11.2006, predvsem pa predhodno obvestilo z dne 20.11.2006 naslovljeno na Ministrstvo za finance vsebuje vse zahtevane informacije o razlogih za izbiro tovrstnega postopka. Naročnik je v slednjem pojasnil, da je portal izbranega ponudnika, na katerem so na enem mestu zbrane vse davčne, računovodsko-finančne in pravne informacije, ki so med seboj vsebinsko kot časovno povezane, edini portal, ki ponuja spremljanje ažurnih vsebin v časovnici. Pri tem je Državna revizijska komisija sledila naročnikovim zatrjevanjem, da je slednji pred izbiro postopka opravil ustrezno analizo trga. V zvezi s tem je naročnik na sestanku dne 19.3.2007 pred Državno revizijsko komisijo tudi jasno izpovedal, da je pri ugotavljanju razmer na trgu v obdobju od januarja do meseca oktobra sodelovalo okoli 800 davčnih inšpektorjev in drugih uslužbencev, ki poznajo tudi druge relevante ponudnike na trgu in dnevno uporabljajo različne informacijske sisteme. Državna revizijska komisija je izpovedi naročnika sledila, saj je iz Finančnega poročila informacijsko-knjižničnega servisa za obdobje 2005 mogoče razvideti, da je bil naročnik do konca leta 2005 naročen na več podatkovnih baz (tako domačih kot tujih, in sicer: GV IN, Pajek, Bonitete; GV IN, Pajek; Register predpisov, IBFD, IBON, IPIS, IUS-INFO), ki služijo kot pomoč pri delu uslužbencev naročnika, kar potrjuje naročnikova navajanja, da so davčni inšpektorji z delovanjem različnih portalov seznanjeni. Prav tako je iz predložene dokumentacije mogoče razvideti, da so bili davčni inšpektorji v zvezi s portali intervjuvani in da so slednji svoja mnenja pošiljali preko spletne pošte od januarja 2006 naprej, kar prav tako potrjuje naročnikova zatrjevanja, da so davčni inšpektorji pri raziskavi trga različnih informacijskih sistemov že od meseca januarja sodelovali. Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik tudi izkazal, da je v času izbire najugodnejšega ponudnika, le slednji izpolnjeval naročnikove zahteve in da v tem času ni bilo drugega ponudnika, ki bi ponujal alternativno storitev predmetnemu javnemu naročilu. Naročnik je namreč na podlagi opravljene tržne raziskave in po vloženem zahtevku za revizijo, v katerem je vlagatelj zatrjeval obstoj še drugih podobnih portalov z davčnimi informacijami, dodatno opravil primerjavo različnih informacijskih sistemov na podlagi omenjenih zatrjevanj, kar je mogoče razvideti tudi iz uradnega zaznamka opravljenega telefonskega pogovora med vlagateljem in naročnikom z dne 27.12.2006. Iz vsebine le-tega je mogoče razbrati, da vlagateljev informacijski sistem v času oddaje naročila s podobnimi oz. alternativnimi rešitvami še ni razpolagal, kakor tudi ne informacijski sistem Računovodja.com. Uslužbenec vlagatelja je namreč v omenjenem telefonskem pogovoru naročniku pojasnil, da vlagateljev informacijski sistem povezave posameznega predpisa z dokumenti iz davčnega in finančnega področja v trenutku oddaje javnega naročila še ni omogočal, kakor tudi ni omogočal pregleda posameznih veljavnih verzij predpisa na nivoju posameznega člena oz. njegovega odstavka in točke. Državna revizijska komisija je pojasnila omenjenega uslužbenca pri svoji končni odločitvi upoštevala in ni sledila naknadnim pojasnilom vlagatelja, da predstavljeni pogovori z njegovim uslužbencem ne morejo predstavljati ustrezne predstavitve njegovega sistema, češ da omenjeni uslužbenec ni pooblaščen dajati takšnih informacij. Državna revizijska komisija ocenjuje, da oseba ki zagotavlja podporo uporabnikom informacijskega sistema, zagotovo razpolaga z vsemi relevantnimi podatki, ki se nanašajo na vsebino informacijskega sistema, poleg tega pa slednji ni razkril nobenih novih dejstev, ki jih ne bi bilo mogoče razbrati iz že samega vlagateljevega zahtevka za revizijo. Iz vlagateljevega revizijskega zahtevka namreč jasno izhaja, da je vlagatelj v času izbire spornega postopka oddaje javnega naročila s časovnico in dokumenti iz davčnega področja sicer razpolagal, vendar je v nadaljevanju zahtevka vlagatelj priznal, da mnenja DURSa, povzetki inšpekcijskih pregledov ter kodeksov Slovenskega inštituta v njegov sistem v omenjenem obdobju še niso bili vključeni, glede razpolaganja s časovnico na nivoju člena, pa se vlagatelj v zahtevku ni izjasnil, ali je v času izbire najugodnejšega ponudnika z njim že razpolagal. Pri tem gre ugotoviti, da je vlagatelj sicer predstavil tehnično rešitev v zvezi z omenjenimi manjkajočimi dokumenti iz davčnega področja, in sicer predvidel je možnost povezave med njegovim sistemom in s spletnima stranema DURSa in Slovenskega inštituta, kjer se omenjeni dokumenti brezplačno nahajajo, ni pa predvidel možnosti povezave med omenjenimi dokumenti s posameznimi verzijami predpisov, niti ni predstavil oz. izkazal svoje tehnične rešitve glede možnosti takojšnjega vpogleda v spreminjanje posameznega dela predpisa v zgodovini. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj v obravnavnem primeru ni dokazal, da je v trenutku oddaje javnega naročila vlagatelj sam ali katerikoli drug od potencialni ponudnik razpolagal s podobnimi ali enakimi tehničnimi rešitvami, ki jih je ponujal sporni informacijski sistem izbranega ponudnika v času izbire, kar je vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjeval, zaradi česar je Državna revizijske komisija odločila tako, kakor izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom 3. odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 2.4.2007

Samo Červek, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Tax-Fin-Lex, informacije in storitve, d.o.o., Dunajska 20, Ljubljana
- odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, šmartinska 55, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana