018-087/2007 ELEKTRO SLOVENIJA, d.o.o.
Številka: 018-087/2007-5Datum sprejema: 27. 3. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek šinko in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo obešalnega materiala in kompozitnih izolatorjev" - sklop B: dobava kompozitnih izolatorjev in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Telma trade d.o.o., Motnica 13, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika ELEKTRO SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.03.2007 soglasno
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je predmetni javni razpis objavil dne 27.10.2006 v Uradnem listu RS št. 110-111/06 pod številko objave Ob-29802/06. Iz dokumentov št. 530/2006-SP-49 in 530/2006-SP-50 z dne 13.12.2006 je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Heathside Information Services Ltd, Regus House, Victory Way, Admirals Park, Dartford DA2 6 QD (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Po prejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila in dodatne obrazložitve je vlagatelj dne 28.12.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v postopku kršil načelo enakopravnosti, saj je z izbranim ponudnikom v preteklih mesecih že sodeloval oz. se je solastnica izbranega ponudnika pojavljala s predstavniki naročnika pri različnih pravnih osebah. Vlagatelj zato sklepa, da je bil izbrani ponudnik bolje informiran o vsebini predmetnega razpisa oz. je imel o predmetnem razpisu več informacij, kot je bilo o tem zapisano v razpisni dokumentaciji, s čimer je bilo kršeno načelo enakopravnosti. Vlagatelj se nadalje ne strinja z naročnikovo oceno njegovih referenc oz. s trditvijo, da reference niso ustrezne za dodatno izobraževanje naročnikovih inšpektorjev. Trdi, da njegova ponudba izhaja iz poznavanja osnovnih pomanjkljivosti inšpektorata naročnika, ki so takšne narave, da kažejo na globlje pomanjkanje osnovnih sposobnosti, ne pa le na potrebo po krepitvi inšpekcije. Vlagatelj je v svoji ponudbi tem dejstvom namenil posebno pozornost ter s predlagano vsebino skušal odpraviti pomanjkljivosti ter dolgoročno povečati sposobnost inšpektorata. Kljub temu, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni navedel niti ene prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, le-ta meni, da dr. Kate McCormick, ki je navedena kot relevantna oseba na e-strani izbranega ponudnika, nima niti ene reference v zvezi z inšpektorskimi izkušnjami ali izgradnjo sistema dela inšpektorjev. Nasprotno pa so vlagateljevi strokovnjaki izvajali inšpektorska dela in trenirali inšpektorje. Vlagatelj pri tem opozarja, da je treba primerljiva dela in izkušnje zagotoviti v okviru konzorcija. V dodatni obrazložitvi je naročnik kot enega glavnih razlogov za administrativno nepopolno ponudbo navedel, da vlagatelj ni predložil potrdil strank - prejemnikov storitev, ki so bili navedeni kot reference v zadnjih petih letih. Zakon v 42.a členu določa, da v primeru, če prejemniki storitev le-teh ne morejo potrditi, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve del, te navedbe pa iz vlagateljevih referenc jasno izhajajo. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa navedel, da bo merilo za oddajo najnižja cena, v razpisni dokumentaciji pa je določil, da bo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, in sicer tako, da se bo obravnavalo tehnični in finančni del ponudbe v razmerju 80/20. Javni razpis in razpisna dokumentacija se tudi ne ujemata v točki 6 razpisa, kjer se zahteva predložitev izpiska iz sodnega registra, česar v razpisni dokumentaciji ni, zaradi česar je tudi prišlo do tehnične napake, da tri pravne osebe iz konzorcija vlagatelja niso predložile izpiskov iz sodnega registra. Naročnik vlagatelju tudi ni poslal zapisnika o javnem odpiranju ponudb, v dodatni obrazložitvi pa je pojasnil le, kaj manjka v vlagateljevi ponudbi, ni pa opisal prednosti sprejete ponudbe. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, podrejeno pa ponovno ocenjevanje prejetih ponudb na podlagi objavljenih meril v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je dne 12.1.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je predmetno javno naročilo sofinancirano s sredstvi Prehodnega vira, katerih koriščenje je opredeljeno v Finančnem memorandumu 2004. Naročnik je dne 11.12.2006 opravil javno odpiranje ponudb ter nadaljeval postopek skladno z določili GGAPPI (Guide on Grants and Public Procurement under Pre-accession Instruments), ki ga EU, kot sofinancer, predpisuje vsem novim članicam, ki še vedno koristijo sredstva iz naslova predpristopnih virov. Končno poročilo s predlogom izbora izbranega ponudnika je potrdila tudi odgovorna institucija za porabo sredstev Prehodnega vira v Sloveniji, to je Ministrstvo za finance, Centralna finančna in pogodbena enota. Po prejemu obvestila o oddaji naročila je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je navedel, naj naročnik spremeni svojo odločitev, ker naj bi njegovo osebje izkazovalo vse zahtevane reference. To zahtevo je naročnik obravnaval kot pritožbo na odločitev o oddaji naročila v smislu točke 4.3.12.1 GGAPPI in točke 16 razpisne dokumentacije. Vlagatelju je dne 27.12.2006 odgovoril in mu pojasnil, da je bila njegova ponudba zavrnjena med pregledom administrativne skladnosti ponudbe, saj izkazane reference podjetij, združenih v konzorcij, ne ustrezajo določenemu pogoju v objavi javnega razpisa. Prav tako je naročnik ugotovil, da ponudnik za izkazane reference konzorcija ni predložil referenčnih potrdil, kot so bila zahtevana v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Naročnik je zatorej ponovno potrdil svojo odločitev in ponudbo vlagatelja zavrnil kot administrativno neustrezno.
V zvezi z revizijskimi trditvami o kršitvi načela enakopravnosti naročnik navaja, da gre le za pavšalne trditve, ki niso povezane s predmetom javnega naročila, vlagatelj pa zanje tudi ne navaja nobenih dokazov. Obstoječe sodelovanje v drugih pravnih oziroma poslovnih razmerjih še ne pomeni, da ponudnik ne bi smel sodelovati v drugih postopkih oddaje javnih naročil naročnika. Po navedeni vlagateljevi pravni argumentaciji bi lahko vsak ponudnik pri konkretnemu naročniku pridobil zgolj eno javno naročilo.
Na vlagateljeve navedbe v zvezi z referencami naročnik odgovarja, da vlagatelj ni bil izločen zaradi neustreznosti referenc njegovega ključnega osebja, temveč zaradi neustreznosti referenc podjetij, vključenih v konzorcij. V objavi javnega razpisa sta navedeni dve vrsti tehničnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik (točka III.2.3 - Tehnična sposobnost):
Pod točko 1: Ponudnik (podjetje ali konzorcij kot celota) je v obdobju zadnjih 5 let izvedel vsaj 2 projekta podobne narave (reference pravne osebe oziroma pravnih oseb). Pod to točko je zapisano, da morajo vsi ponudniki predložiti referenčna potrdila naročnikov.
Pod točko 2: Ponudnikovo (podjetje ali konzorcij kot celota) ključno osebje mora vključevati (reference ključnega osebja):
- Vodjo projekta, z naslednjim profilom: organizacijske in komunikacijske sposobnosti, tekoče znanje angleškega jezika, vsaj 10 let delovnih izkušenj, izkušnje pri vodenju projektov.
- Strokovnjak s področja GMP/GDP inšpekcije, z naslednjim profilom: komunikacijske sposobnosti in sposobnosti podajanja znanj, tekoče znanje angleškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj kot GMP/GDP inšpektor, izkušnje pri vsaj 2 projektih podobne narave, kar pomeni svetovanje in usposabljanje na področju GMP/GDP inšpekcije.
- Strokovnjak s področja inšpekcije medicinskih pripomočkov, z naslednjim profilom: komunikacijske sposobnosti in sposobnosti podajanja znanj, tekoče znanje angleškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj kot inšpektor medicinskih pripomočkov, izkušnje pri vsaj 2 projektih podobne narave, kar pomeni svetovanje in usposabljanje na področju inšpekcije medicinskih pripomočkov.
- Strokovnjak s področja GCP inšpekcije, z naslednjim profilom: komunikacijske sposobnosti in sposobnosti podajanja znanj, tekoče znanje angleškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj kot GCP inšpektor, izkušnje pri vsaj 2 projektih podobne narave, kar pomeni svetovanje in usposabljanje na področju GCP inšpekcije.
Ustreznost referenc podjetja oziroma podjetij, vključenih v konzorcij, se je preverjala med administrativnim preverjanjem ponudb (Del C, Aneks 2 razpisne dokumentacije, 5. vrstica -"Experience from each legal entity identified in the tender submission form including reference certificates from Contracting Authorities submitted" The Tenderer (either a single company or consortium as a whole) meets the requirements as stated in contract notice" (Yes/No))". Naročnik pojasnjuje, da v skladu z GGAPPI oddaja javnih naročil storitev običajno poteka po omejenem postopku. V prvi fazi se preverja ustreznost ponudnika (pravnih oseb), v drugi pa ustreznost in kvaliteto predlagane organizacije in metodologije ter ključnega osebja za izvedbo javnega naročila. Zaradi časovnih omejitev se je naročnik v drugem poskusu oddaje javnega naročila odločil za uporabo odprtega postopka (v prvi fazi javnega razpisa po omejenem postopku ni dobil nobene prijave). Izpolnjevanje pogojev glede pravnega in ekonomskega statusa ter tehničnih sposobnosti ponudnikov (samostojnega ponudnika ali konzorcija) ter predložitev sestavnih delov ponudbe sta se preverjala med ugotavljanjem administrativne ustreznosti ponudb (Del C, Aneks II razpisne dokumentacije).
Komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb je sprva ugotovila, da referenčni projekti vlagatelja, predstavljeni v tabeli Experiences (str. 55 - 70 ponudbe vlagatelja), ne ustrezajo postavljenemu pogoju (pod točko III.2.3.1).
Projekt "Izboljšanje kakovosti inšpekcije na področju farmacevtskih izdelkov, kliničnih preskusov in medicinskih pripomočkov vključuje naslednje aktivnosti:
- Svetovanje Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke glede vzpostavitve GCP inšpekcije in izboljšave kakovosti GMP/GDP inšpekcije ter inšpekcije medicinskih pripomočkov;
- Usposabljanje zaposlenih Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. In sicer: usposabljanje zaposlenih na področju inšpekcije kliničnih poskusov; usposabljanje zaposlenih iz GMP/GDP inšpekcije in usposabljanje zaposlenih za področje inšpekcije medicinskih pripomočkov
- Studijski obisk inšpekcijskih organov držav članic - predvsem Velike Britanije, Nemčije ali Danske.
Za projekt podobne narave naročnik štel projekt, ki je vključeval usposabljanje katerih koli inšpektorjev ali projekt, ki je vključeval usposabljanje kogar koli s področja dobre proizvodne prakse, dobre klinične prakse ali medicinskih pripomočkov. Iz zapisnika (Evaluation Report, točka 3.1 Preparatory Meeting) je razvidno, da je naročnik med pripravljalnim sestankom postavil natančnejša merila z ocenjevanje podobne narave projektov, saj je bilo dogovorjeno, da projekt podobne narave pomeni vključenost v usposabljanje inšpektorjev in izboljšanje inšpekcije ali nadgradnja obstoječih inšpekcijskih veščin, ne le vzpostavitev inšpekcije. Projekti vlagatelja, predstavljeni v obrazcu "Experiences", niso bili te vrste. Vlagatelj je namreč navedel 8 referenčnih projektov ponudnika Privata d.o.o. oziroma Privata consulting d.o.o. in 8 referenčnih projektov ponudnika SiQ - Slovenian Institute of Quality and Metrology. Po mnenju naročnika nobeden od referenčnih projektov ne ustreza zgoraj navedenim zahtevam, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
- pri referenčnem projektu z naslovom "World Bank - Identification Mission of Business Environment Adjustment Credit" gre za sodelovanje pri pripravi poročila o pravnem okvirju ter režimu izvršilnih ukrepov na področju trgovine v Bosni in Hercegovini (storitve so vključevale raziskovalno delo v državnih institucijah in pripravo poroči1a);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Ministrstvo za informacijsko družbo - Analysis of investments in the telecommunication network" gre za izvedbo analize investicij v telekomunikacijsko omrežje (storitve so vključevale analizo pogodb in pripravo predloga zakona);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Round table on the Law on Chemicals" gre za organizacijo okrogle mize o novem zakonu o kemikalijah (storitve so vključevale promocijo dogodka, najemanje lokalnih in regionalnih ekspertov, organizacijo okrogle mize, pripravo proračuna ter pripravo in distribucijo materiala);
- pri referenčnem projektu z naslovom "The Regional Development Fund of the Republic of Slovenia - Venture Funds" gre za analizo evropske in slovenske zakonodaje o skupnih vlaganjih in oceno možnosti, kakšno vlogo bi imela skupna vlaganja pri razvoju malih in srednje velikih podjetij (storitve so vključevale analizo evropske in slovenske zakonodaje);
- pri referenčnem projektu z naslovom "KBC Belgium - purcahse of share of Nova Ljubljanska Banka d.d." gre za pravno svetovanje belgijski banki v postopku privatizacije Nove Ljubljanske banke (storitve so vključevale due diligence, izvedbo pogajanj in pripravo transakcijskih dokumentov):
- pri referenčnem projektu z naslovom "Multiple framework contract to recruit technical assistance for short-term expertise for exclusive benefit of third contries benefiting from European Commission external aid" gre za najemanje tehnične pomoči (storitve so vključevale najemanje ključnega osebja, pripravo proračuna, pripravo finančne ponudbe in pripravo kratkega metodološkega osnutka).
- pri referenčnem projektu z naslovom "Evaluation of investment programs received by Ministry of Economy in the public tender for promoting the development of tourist destination and infrastructure" gre za pregled investicijskih programov in poslovnih načrtov, ki so bili del vlog za sredstva strukturnih skladov EU, ki jih je prejelo Ministrstvo za gospodarstvo na razpis za promocijo razvoja turističnih destinacij in infrastrukture (storitve so vključevale pregled razpisnih dokumentov in investicijskih programov);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Formulation mission of the project YUG/99 (MEDNEM Project - Phase II) - due diligence of the Zora Diary operation in Berane, Montenegro" gre za due diligence proizvajalca mleka in mlečnih proizvodov (storitve so vključevale pravni due diligence, poslovni due diligence in predlog prestrukturiranja);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Training of quality management and food safety management systems" gre za pavšalen opis večjega števila izvedenih projektov ponudnika tekom 15 let, ki so vključevali podajanje znanj o sistemih vodenja kakovosti, obvladovanja varnosti živil in drugih sistemih vodenja;
- pri referenčnem projektu z naslovom "Support to SMEs for the implementation of the New and Global Approach Directives" gre za krepitev administrativnih kapacitet poljskega Ministrstva za gospodarstvo in delo ter poljske Agencije za podjetniški razvoj, podporo malim in srednje velikim podjetjem pri implementaciji direktiv po novem in globalnem pristopu ter komunikacijske aktivnosti za diseminacijo informacij o uporabi EU direktiv (storitve so vključevale krepitev institucionalne sposobnosti, krepitev sposobnosti uporabljanja direktiv po novem pristopu ter različne komunikacijske aktivnosti glede direktiv po novem pristopu);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Regular training" gre za pavšalen opis večjega števila izvedenih projektov ponudnika, ki so vključevali pripravo in izvedbo usposabljanja na področju standardov, norm, tehničnih predpisov, prilagajanja zakonodaje evropski zakonodaji, gospodarstva in industrije ter državne uprave;
- pri referenčnem projektu z naslovom "Forum of laboratories implementing EU Electromagnetic Compatibility Directive" naj bi šlo za sodelovanje ponudnika pri vzpostavljanju tematskega omrežja za ustvarjanje pogojev, potrebnih za izvajanje direktive o elektromagnetni združljivosti v državah kandidatkah za EU kot tudi za potrebe trajnega sodelovanja laboratorijev za preverjanje in testiranje po Evropi (iz navedb ponudnika ni jasno razvidno, kakšne storitve je v okviru projekta opravil);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Active training services in the field of Management systems" gre za pavšalen opis večjega števila izvedenih projektov ponudnika, ki so vključevali pripravo, razvoj in vzpostavitev sistemov upravljanja v različnih organizacijah;
- pri referenčnem projektu z naslovom "Implementation of Technical Regulations on Company Level" gre za pripravo analize poznavanja in izvajanja direktiv po novem pristopu in tehničnih predpisov v slovenskih podjetjih ter podporo podjetjem pri izvajanju EU predpisov in zahtev (storitve so vključevale usposabljanje osebja podjetij ter svetovanje posameznim podjetjem);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Implementation of Technical Legislation on Company Level" gre za pripravo analize poznavanja in izvajanja direktiv po novem pristopu in tehničnih predpisov v slovenskih podjetjih ter podporo podjetjem pri izvajanju EU predpisov in zahtev (storitve so vključevale usposabljanje osebja podjetij ter svetovanje posameznim podjetjem);
- pri referenčnem projektu z naslovom "Studies, comparison, implementation of New Approach directives in Slovenia" gre za pavšalen opis večjega števila izvedenih projektov ponudnika, ki so vključevali izdelavo primerjalnih študij, upravljanje, posredovanje tehničnih znanj, pripravo strokovnih tehničnih ocen in pripravo tehničnih poročil.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj za navedene referenčne projekte ni predloži1 referenčnih potrdil naročnikov, kot je bilo zahtevano tako v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji. Zatrjevanje vlagatelja, da je navedeno zahtevo mogoče izpolniti na drugačen način kot s predložitvijo referenčnih potrdil naročnikov, je neustrezno z vidika določi1 GGAPPI, v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, nenazadnje pa so navedbe tudi prepozne v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik ima v skladu z določili GGAPPI med administrativnim preverjanjem ponudb sicer možnost (ne pa obveznost), da ponudnika pozove k predložitvi manjkajočih dokumentov ali k formalnim popravkom. Ker pa vlagatelj ni izkazal niti zahtevanih referenc, naročnik te možnosti ni uporabil. Naročnik nadalje ni preverjal ustreznosti in kvalitete "Organizacije in metodologije" ter "Ključnega osebja" (Del C, Aneks 3 razpisne dokumentacije), ponujenega s strani vlagatelja. Prav tako v skladu s točko 4.3.10.4 GGAPPI ni odprl ovojnice vlagatelja s finančno ponudbo. Naročnik torej ni ugotavljal prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, saj je bila ponudba vlagatelja izločena že med administrativnim preverjanjem ponudb.
Trditve vlagatelja glede neustreznosti referenc izbranega ponudnika so pavšalne in nedokazane, nadaljuje naročnik, in navaja, da je ponovno preveril ustreznost referenc izbranega ponudnika in ponovno ugotovil, da izkazujejo izpolnjevanje razpisnih zahtev.
Na vlagateljeve navedbe o neskladnosti meril iz objave javnega razpisa in razpisne dokumentacije naročnik odgovarja, da to ne more vplivati na pravni položaj vlagatelja, ki je bil iz postopka oddaje javnega naročila izločen iz formalnih razlogov, zaradi česar se njegova ponudba sploh ni vrednotila (skladno z merili) oz. sploh ni prešla v tehnično in finančno ocenjevanje. Prav tako pa presoja tozadevnih trditev vlagatelja ne bi imela vpliva na pravni položaj drugih morebitnih ponudnikov. Z določili GGAPPI je namreč ocenjevanje ponudb natanko določeno, vključno z razmerjem med tehničnim in finančnim delom ponudbe. Glede na to, da je oddaja predmetnega javnega naročila potekala v skladu z določili GGAPPI, naročnik ne bi mogel postopati drugače kot predvideva GGAPPI in kot je bilo predvideno tudi v razpisni dokumentaciji. Naročnik še navaja, da vlagatelj glede objavljenih meril do roka, določenega za predložitev ponudb, ni zahteval pojasnil niti ni vloži1 zahtevka za revizijo. Podobno velja tudi glede zahteve, da morajo vsi ponudniki predložiti izpisek iz sodnega registra. Te navedbe ne morejo vplivati na pravni položaj vlagatelja, ki je bil iz postopka oddaje javnega naročila izločen iz drugih formalnih razlogov - nepredložitve referenc (hkrati pa vlagatelj ne ugovarja nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v tem delu). Naročnik poudarja, da je sicer ugotovil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predloži1 zahtevanega izpiska, vendar tega ni štela kot razlog za izločitev ponudbe iz nadaljnjega ocenjevanja.
Glede izročitve zapisnika o odpiranju ponudb naročnik navaja, da se v skladu z določbo 5.3.9.3 GGAPPI zapisnik o odpiranju ponudnikom pošlje na njihovo pisno zahtevo, katere pa naročnik ni prejel.
Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik dne 22.1.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da se predmetno javno naročilo za izboljšanje kakovosti inšpekcije na področju farmacevtskih izdelkov, kliničnih preskusov in medicinskih pripomočkov financira iz sredstev skupnosti, in sicer iz prehodnega vira 2004 - Transition Facility Program 2004, projekt št. 2004/016-710.03.03.01 (točka VI.1) objave javnega razpisa; Uradni list RS št. 110-111/06), zaradi česar je naročnik pri oddaji javnega naročila zavezan ravnati po posebnih pravilih GGAPPI (Guide on grants and public procurement under pre-accession instruments-2004). Slednji v 1.13. točki (Appeals) pravno varstvo ponudnikov ureja tako, da se lahko ponudnik, ki misli, da je bil oškodovan zaradi nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, neposredno obrne na naročnika, ki mora na takšno zahtevo v roku 90 dni tudi odgovoriti. Če je Evropska Komisija obveščena o takšni vlagateljevi zahtevi, posreduje naročniku svoje mnenje ter si prizadeva pripomoči k sporazumni rešitvi med naročnikom in ponudnikom - vlagateljem. šele ko navedeni postopek ne uspe, ima ponudnik možnost uporabiti pravno varstvo, kot je določeno v postopkih oddaje javnih naročil po nacionalni zakonodaji, torej po ZRPJN (prim. četrti odstavek 37. člena ZRPJN).
Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sprva morala, po pregledu vse predložene dokumentacije v postopku, ugotoviti, ali je (upoštevaje zgoraj navedena pravila GGAPPI) že pristojna za odločanje v sporu med strankama oz. ali so v predmetnem postopku izpolnjene vse predpostavke za njeno meritorno odločanje. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj že z vlogo dne 22.12.2006 pri naročniku vložil zahtevo po obrazložitvi odločitve o dodelitvi naročila, v kateri je navedel, da ima ustrezne strokovnjake, izrazil dvom o ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika, od naročnika pa zahteval ponovno ocenjevanje ponudb. S takšnim vlagateljevim ravnanjem se je po oceni Državne revizijske komisije pričel postopek reševanja obravnavanega spora po omenjenih pravilih GGAPPI. Nadalje iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik na vlagateljevo zahtevo dne 22.12.2006 tudi odgovoril in v svoji obrazložitvi razložil razloge za svojo končno odločitev, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahtev glede predložitve ustreznih referenc. S tem se je po oceni Državne revizijske komisije mirni postopek reševanja spora po pravilih GGAPPI izčrpal. Vlagatelj je tako pravočasno, dne 28.12.2006, vložil zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi meritorno obravnavala.
V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, da je naročnik v postopku kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), Državna revizijska komisija ugotavlja, da se (kot je bilo že zapisano) predmetno javno naročilo financira iz sredstev prehodnega vira 2004 - Transition Facility Program 2004, projekt št. 2004/016-710.03.03.01, in sicer na podlagi Finančnega memoranduma 2004, Nacionalni program za prehodni vir za Slovenijo 2004, št. CRIS 2004/016-710, ki ga je Slovenija podpisala z Evropsko komisijo dne 12.11.2004. V skladu s točko 2.c) 2. člena ZJN-1 ter na podlagi Finančnega memoranduma se kot pravna podlaga za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila uporabljajo določbe postopkovnika "Guide on Grants and Public Procurement under Pre-accession Instruments" (v nadaljevanju: GGAPPI). Navedeno pomeni, da v revizijskem postopku ni možno sklicevanje na določila ZJN-1, temveč je treba ravnanje naročnika presojati z vidika materialnih določb postopkovnika GGAPPI.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti, in sicer zato, ker je z izbranim ponudnikom oz. njegovimi predstavniki v preteklosti že poslovno sodeloval, zaradi česar naj bi bil izbrani ponudnik tudi bolje informiran o vsebini predmetnega javnega naročila. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da postopkovnik GGAPPI na več mestih določa, da mora naročnik postopek izvajati na transparenten in nediskriminatoren način. Tako npr. v točki 1.3 določa, da mora biti sodelovanje v postopkih zagotovljeno pod enakimi pogoji za vse osebe v okviru Pogodbe o Evropski skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04). V točki 2.10 postopkovnik GGAPPI pa npr. določa, da morajo tehnične specifikacije zagotavljati enakopraven dostop vsem kandidatom in ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za konkurenčnost ponudb. Postopkovnik GGAPPI torej zahteva enakopravno obravnavo ponudnikov oz. prepoveduje ustvarjanje okoliščin, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo le splošno navaja, da je izbrani ponudnik že poslovno sodeloval z naročnikom, na podlagi česar sklepa, da je bil bolje informiran o vsebini javnega razpisa. Na podlagi teh splošnih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, zakaj naj bi bilo zaradi preteklega poslovnega sodelovanja med naročnikom in izbranim ponudnikom kršeno načelo enakopravnosti. Vlagatelj ni navedel nobenih konkretnih dejstev niti ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, ali je izbrani ponudnik razpolagal z informacijami o predmetnem postopku oddaje javnega naročila še pred objavo javnega razpisa oz. ali je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, zaradi česar bi lahko bil v neupravičeno boljšem položaju v primerjavi z ostalimi ponudniki. Zgolj preteklo poslovno sodelovanje med naročnikom in predstavniki izbranega ponudnika pa samo po sebi še more pomeniti, da je imel izbrani ponudnik neupravičeno boljši izhodiščni položaj oz. da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo, kršil pravila postopkovnika GGAPPI v delu, kjer zahteva enakopravno obravnavo vseh kandidatov in ponudnikov. Navsezadnje gre v tem delu slediti tudi naročniku, ki navaja, da bi vlagateljevo sklepanje o kršitvi načela enakopravnosti le na podlagi dejstva preteklega poslovnega sodelovanja pomenilo, da bi lahko vsak ponudnik pri enem naročniku pridobil zgolj eno javno naročilo oz. da bi pridobitev javnega naročila za vsakega posameznega izbranega ponudnika pomenila prepoved sodelovanja pri nadaljnjih postopkih oddaje javnih naročil pri istem naročniku. Vlagateljevim navedbam o kršitvi načela enakopravnosti zato na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni mogoče slediti.
Podobno gre ugotoviti tudi za revizijske navedbe o ustreznosti njegovih referenc in neustreznosti referenc izbranega ponudnika, saj vlagatelj le splošno navaja, da zelo podrobno pozna potrebe naročnika, da imajo njegovi strokovnjaki primerljive izkušnje na področju inšpekcijskega dela in da predstavnica izbranega ponudnika teh izkušenj nima. Naročnik je namreč v točki III.2.3) objave javnega razpisa določil kriterije tehnične sposobnosti, pri čemer jih je razdelil na reference ponudnika (točka III.2.3.1 - ponudnik (podjetje ali konzorcij kot celota) je v obdobju zadnjih 5 let izvedel vsaj 2 projekta podobne narave; vsi ponudniki morajo predložiti referenčna potrdila naročnikov) ter reference ključnega osebja ponudnikov (točka III.2.3.2 - v njej je naročnik določil, kakšne kadre mora vključevati ponudnikovo ključno osebje, pri čemer je za vsakega posameznega strokovnjaka opisal profil oz. zahtevane kvalifikacije). Tudi v razpisni dokumentaciji je naročnik reference razdelil na izkušnje ponudnika kot pravne osebe (točka 4.1.4 razpisne dokumentacije), pri čemer je določil predložitev referenčnih potrdil naročnikov, ter na kvalifikacije ključnih strokovnjakov ponudnika (točka 4.1.6 razpisne dokumentacije). Za slednje je naročnik zahteve določil v 6. točki aneksa II razpisne dokumentacije, v aneksu III razpisne dokumentacije pa je predvidel tudi tabelo za vpisovanje strokovnjakov in njihovih kvalifikacij. Tabelo za predložitev referenc ponudnika kot pravne osebe je naročnik določil v poglavju D razpisne dokumentacije pod naslovom "Experience", kjer je od ponudnikov zahteval vpis najpomembnejših projektov, povezanih s predmetnim naročilom, ki so jih ponudniki izvedli v zadnjih petih letih. Pod tabelo je naročnik še zapisal, naj ponudniki tabeli priložijo tudi referenčna potrdila naročnikov.
Iz zgoraj navedenih določb razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti od ponudnikov na eni strani zahteval predložitev referenc o izvajanju projektov podobne narave, ki so jih morali predložiti ponudniki kot pravne osebe, na drugi strani pa je zahteval določene strokovne kvalifikacije ključnih oseb ponudnika. Naročnik je vlagatelja v obvestilu o oddaji javnega naročila (dokument z dne 13.12.2006) obvestil, da njegova ponudba ni bila administrativno ustrezna, in sicer zato, ker ni predložil dokazil o izvedenih projektih podobne narave, to je s področja svetovanja in usposabljanja inšpektorjev oz. krepitve inšpekcije. Tudi v odgovoru na vlagateljevo vlogo z dne 22.12.2006 je naročnik pojasnil, da je bila vlagateljeva ponudba izločena zaradi neizpolnjevanje zahteve glede predložitve dokazil o izkušnjah pri projektih podobne narave, saj vlagatelj ni predstavil svojih izkušenj na področju usposabljanja inšpektorjev ter krepitve inšpekcijske službe, kar je namen predmetnega javnega naročila. Prav tako je naročnik vlagatelju pojasnil, da ni predložil potrdil referenčnih naročnikov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Čeprav je bil vlagatelj obveščen o tem, da je bila njegova ponudba zavrnjena zaradi neizpolnjevanja zahteve glede predložitve referenc o izvajanju projektov podobne narave, pa v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih dejstev niti ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, ali reference o izvajanju projektov podobne narave, ki jih je predložil v svoji ponudbi, izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije in posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo označil za administrativno nesprejemljivo. Vlagatelj se namreč v zahtevku za revizijo sklicuje le na poznavanje potreb naročnika in na ustreznost njegovih ključnih strokovnjakov. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni mogoče slediti.
Po drugi strani je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naštel vse referenčne projekte, ki jih je vlagatelj navedel v svoji ponudbi v tabeli z naslovom "Experience". Po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naslovov oz. opisov referenčnih projektov ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za projekte, ki so povezani s predmetnim projektom oz. ki so podobne narave. Kot utemeljeno opozarja naročnik, gre pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila za izboljšanje kakovosti inšpekcije na področju farmacevtskih izdelkov, kliničnih preskusov in medicinskih pripomočkov, kar vključuje svetovanje glede vzpostavitve GCP inšpekcije in izboljšave kakovosti GMP/GDP inšpekcije ter inšpekcije medicinskih pripomočkov, usposabljanje osebja na področju inšpekcije kliničnih poskusov, usposabljanje osebja GMP/GDP inšpekcije ter usposabljanje osebja za področje inšpekcije medicinskih pripomočkov. Vlagatelj v tabeli z naslovom "Experience" ni navedel referenčnih projektov, ki bi bili podobne narave (katerih predmet bi torej bile primerljive storitve svetovanja pri izboljšanju kakovosti inšpekcije na področju farmacevtskih izdelkov, kliničnih preskusov in medicinskih pripomočkov), saj je že iz opisa projektov razvidno, da gre za sodelovanje pri pripravi poročila o pravnem okvirju ter režimu izvršilnih ukrepov na področju trgovine v Bosni in Hercegovini, izvedbo analize investicij v telekomunikacijsko omrežje, organizacijo okrogle mize o novem zakonu o kemikalijah, analizo evropske in slovenske zakonodaje o skupnih vlaganjih in oceno možnosti, kakšno vlogo bi imela skupna vlaganja pri razvoju malih in srednje velikih podjetij, pravno svetovanje belgijski banki v postopku privatizacije Nove Ljubljanske banke, najemanje tehnične pomoči, pregled investicijskih programov in poslovnih načrtov, ki so bili del vlog za sredstva strukturnih skladov EU za promocijo razvoja turističnih destinacij in infrastrukture, due diligence proizvajalca mleka in mlečnih proizvodov, opis projektov podajanja znanj o sistemih vodenja kakovosti, obvladovanja varnosti živil in drugih sistemih vodenja, krepitev administrativnih kapacitet poljskega Ministrstva za gospodarstvo in delo ter poljske Agencije za podjetniški razvoj, opis projektov priprave in izvedbe usposabljanja na področju standardov, norm, tehničnih predpisov, prilagajanja zakonodaje evropski zakonodaji, gospodarstva in industrije ter državne uprave, vzpostavljanje tematskega omrežja za ustvarjanje pogojev, potrebnih za izvajanje direktive o elektromagnetni združljivosti v državah kandidatkah za EU, opis projektov, ki so vključevali pripravo, razvoj in vzpostavitev sistemov upravljanja v različnih organizacijah, pripravo analize poznavanja in izvajanja direktiv po novem pristopu in tehničnih predpisov v slovenskih podjetjih ter podporo podjetjem pri izvajanju EU predpisov in zahtev, pripravo analize poznavanja in izvajanja direktiv po novem pristopu in tehničnih predpisov v slovenskih podjetjih ter podporo podjetjem pri izvajanju EU predpisov in zahtev ter za opis projektov, ki so vključevali izdelavo primerjalnih študij, upravljanje, posredovanje tehničnih znanj, pripravo strokovnih tehničnih ocen in pripravo tehničnih poročil.
Glede na zgoraj navedeno torej ni mogoče ugotoviti, da bi predložene reference vlagatelja vsebinsko ustrezale zahtevam razpisne dokumentacije. Prav tako pa reference ne izpolnjujejo formalnega pogoja, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, saj vlagatelj ni predložil potrdil referenčnih naročnikov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da v skladu z določili ZJN-1 zadošča ponudnikova pisna izjava. Kot je bilo že zapisano, naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku ni mogoče presojati z vidika določil ZJN-1, temveč z vidika postopkovnika GGAPPI. Ob tem gre ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih okoliščin, zaradi katerih ni mogel pridobiti potrdil referenčnih naročnikov. Na podlagi navedenega ter na podlagi ugotovitve, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval potrdila naročnikov, česar vlagatelj ni storil, Državna revizijska komisija zaključuje, da za predložene reference ni mogoče ugotoviti, da izpolnjujejo vsebinske in formalne zahteve razpisne dokumentacije.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da dr. Kate Mc Cormick, ki je navedena kot relevantna oseba pri izbranem ponudniku, nima niti ene same reference v zvezi z inšpektorskimi izkušnjami ali izgradnjo sistemov dela inšpektoratov. Vlagateljeve navedbe v tem delu je mogoče razumeti kot očitke o neizpolnjevanju zahtev iz točke III.2.3.2 objave javnega razpisa oz. točke 6 poglavja 4.1 razpisne dokumentacije, v katerih je naročnik navedel zahteve glede kvalifikacij ključnega osebja ponudnika. V točki III.2.3.2.2 je naročnik za strokovnjaka s področja GMP/GDP inšpekcije (v ponudbi izbranega ponudnika je dr. Kate Mc Cormick navedena kot strokovnjakinja na področju GMP/GDP) zahteval naslednji profil: komunikacijske sposobnosti in sposobnosti podajanja znanj, tekoče znanje angleškega jezika, vsaj 5 let delovnih izkušenj kot GMP/GDP inšpektor, izkušnje pri vsaj dveh projektih podobne narave, kar pomeni svetovanje in usposabljanje na področju GMP/GDP inšpekcije. V točki 6 poglavja 4.1 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik razpolagati s ključnimi strokovnjaki, ki morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 6 Aneksa II razpisne dokumentacije. Za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja so morali ponudniki izpolniti tabelo iz Aneksa VI z naslovom "Key Experts", tabeli pa so morali predložiti CV vsakega strokovnjaka, iz katerega je moralo biti razvidno, da ustrezajo zahtevanemu profilu oz. da imajo ustrezne strokovne kvalifikacije in izkušnje. V oddelku 6 Aneksa II razpisne dokumentacije je naročnik opisal profile posameznih ključnih strokovnjakov, pri čemer je za ključnega strokovnjaka na področju GMP/GDP postavil enake zahteve kot v objavi javnega razpisa.
Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je dr. Kathleen McCormick navedena kot ključni strokovnjak GMP/GDP z izkušnjami na področju GMP in GDP, priložen pa je tudi CV. V slednjem je za dr. Kathleen McCormick navedeno, da je v letih od 1987 do 2006 sodelovala na mednarodnih projektih s področja ustanavljanja in usposabljanja inšpekcijske službe, med drugim tudi na področju GMP/GDP. Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika torej ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da ključni strokovnjak izbranega ponudnika na področju GMP/GDP nima niti ene same reference v zvezi z inšpektorskimi izkušnjami ali izgradnjo sistemov dela inšpektoratov, saj je izbrani ponudnik za to osebo navedel kvalifikacije in predložil dokazila v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji objavil različna merila za ocenjevanje ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj tudi v tem delu sklicuje na ZJN-1, ki se, kot je bilo že pojasnjeno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne uporablja. Postopkovnik GGAPPI, ki predstavlja podlago za presojo naročnikovega ravnanja, ne določa izrecno, da morajo biti merila, ki so objavljena v objavi javnega razpisa, enaka merilom, določenim v razpisni dokumentaciji. Pač pa postopkovnik GGAPPI v točki 4.3.4 za svetovalne storitve priporoča, da se ponudbe ocenjujejo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer naj bi se upoštevali tehnični in finančni kriteriji. Za pogodbe, ki so financirane v okviru predpristopne pomoči, postopkovnik GGAPPI določa, da mora biti razmerje med tehničnimi in finančnimi merili 80 proti 20. Sicer pa gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami o načinu določitve meril tudi ugotoviti, da so (kot to opozarja naročnik) z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. V predmetnem revizijskem postopku je bil namreč zahtevek za revizijo vložen po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, vlagatelj pa v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN po preteku tega roka ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že ob prejemu razpisne dokumentacije, zato bi moral zahtevek za revizijo glede zatrjevanih kršitev, ki jih navaja v tem delu, vložiti neposredno po prejemu razpisne dokumentacije, najkasneje pa do poteka roka, določenega za predložitev ponudb. Podobno gre ugotoviti tudi za vlagateljeve navedbe glede kršitev v zvezi z zahtevo po predložitvi izpiska iz sodnega registra, saj je tudi za te domnevne kršitve vlagatelj vedel pred potekom roka za predložitev ponudb.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da mu naročnik ni posredoval zapisnika o odpiranju ponudb, čeprav je to zahteval. Postopkovnik GGAPPI v točki 3.7 določa, da je lahko odpiranje ponudb na javni ali nejavni seji, pri čemer je odpiranje ponudb na nejavni seji med drugim sprejemljivo v postopkih naročanja svetovalnih storitev. Postopkovnik GGAPPI v tej točki še določa, da mora naročnik v primeru javnega odpiranja ponudb zapisnik o odpiranju poslati vsem sodelujočim. S tem, ko naročnik vlagatelju zapisnika ni posredoval, je torej kršil določbe postopkovnika GGAPPI. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel, na kakšen način naj bi dejstvo, da ni prejel zapisnika o odpiranju ponudb, vplivalo na njegov pravni položaj, niti ni izkazal vzročne zveze med neposredovanjem zapisnika in škodo, ki mu je oz. bi mu lahko nastala zaradi ravnanja naročnika. Vlagatelj je namreč v tem delu zahtevka za revizijo naročniku očital le kršitev določb ZJN-1 (ki se v tem postopku niti ne uporablja), ni pa navedel, s katerimi informacijami, ki naj bi jih vseboval zapisnik o javnem odpiranju ponudb, ni bil seznanjen in kako je to vplivalo na njegov pravni položaj ter uveljavljanje pravnega varstva. Postopkovnik GGAPPI namreč v točki 3.7 določa, da naj bi naročnik na javnem odpiranju ugotavljal podatke o ponudnikih, ponudbenih cenah, zahtevanih zavarovanjih ter izpolnjevanju ostalih formalnih zahtev, za katere naročnik meni, da je to potrebno, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni navedel, s katerimi od teh informacij ni bil seznanjen in ali je to sploh vplivalo na njegov pravni položaj. Vlagatelj v zahtevku za revizijo celo navaja, da je bil prisoten na javnem odpiranju ponudb, zato se je tudi seznanil s podatki, ki so bili tam ugotovljeni. Zgolj dejstvo, da ni prejel zapisnika o javnem odpiranju ponudb, na katerem je bil sicer prisoten, pa po mnenju Državne revizijske komisije ne more predstavljati podlage za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.
Tudi v zvezi z vlagateljevimi trditvami, da mu naročnik ni pojasnil, v čem so prednosti sprejete ponudbe v razmerju do vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da podlaga za presojo naročnikovega ravnanja ni 78. člen ZJN-1, temveč pravila postopkovnika GGAPPI. Ta v točki 4.3.12.1 določa, da mora naročnik izbranega ponudnika obvestiti o tem, da je bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, hkrati pa mora o tem obvestiti tudi ostale ponudnike. Postopkovnik GGAPPI torej ne zahteva, da naročnik ponudnikom pojasni prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do drugih ponudb, temveč zahteva le, da jih obvesti o tem, katera ponudba je bila izbrana kot najugodnejša. Navedbam vlagatelja zato v tem delu ni mogoče slediti.
Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko tega izreka.
Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 28.2.2007
predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- RS, Ministrstvo za zdravje, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Ptujska ulica 21, Ljubljana
- Odvetnik Mitja Zupan, Dunajska 56, Ljubljana
- Heathside Information Services Ltd, Regus House, Victory Way, Admirals Park, Dartford DA2 6 QD
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana