018-078/2007 Občina Tržič

Številka: številka:018-78/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik in svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "fizično varovanje objektov v lasti Občine Tržič v letu 2007" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Plus Orbita d.o.o., Vrtna ulica 24, Križe (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.03.2007

ODLOČILA

1. Pritožba, z dne 06.03.2007, se kot nedopustna zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je 03.01.2007 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "fizično varovanje objektov v lasti Občine Tržič v letu 2007". Naročnik je z dopisom, z dne 03.01.2007, k oddaji ponudb povabil potencialne ponudnike. Na povabilo se je odzvalo pet (5) ponudnikov, med njimi tudi vlagatelj. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 17.01.2007, odločil, da predmetno javno naročilo odda podjetju Group 4 Securitas d.o.o., Gorenjska cesta 39, Naklo (v nadaljevanju izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 05.02.2007 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o izbiri ponudnika, ki mu jo je slednji posredoval dne 07.02.2007.

Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 16.02.2007 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj uvodoma pojasni, da je naročnik izbral izbranega ponudnika na podlagi najnižje cene. V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku, da v svojem razpisu ni bil dovolj natančen, zaradi česar ponudniki niso mogli ugotoviti točno, kakšno delo se skriva za razpisom. Vlagatelj pojasnjuje, da so iz teh razlogov ponudbe zelo različne (za 65% višja ponudba od najnižje) ter meni, da ob točnem in transparentnem razpisu do tako enormnih razlik med ponudbami zagotovo ne bi prišlo. V nadaljevanju naročniku očita, da v razpisni dokumentaciji ni določil, kaj se opravi pri pregledu posameznega objekta niti s kolikšnim številom varnostnikov se opravlja storitev, prav tako iz razpisne dokumentacije ni mogoče jasno razbrati, kaj pomeni varovanje parkirišča oziroma t.i. urejanje stanja ob morebitnih težavah.
Vlagatelj nadalje razloži, katere storitve naj bi izbrani ponudnik glede na predmet javnega naročila izvajal in kakšno plačilo bi glede na ponujeno ceno prejel, ter meni, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno. Vlagatelj predlaga, da se celoten postopek in izbira ponudnika ponovno preveri ter da se celoten postopek razveljavi. Pri tem vlagatelj priglaša povrnitev stroškov za revizijo v višini 417,29 EUR.

Naročnik je s sklepom, z dne 21.02.2007, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasni, da je izbrani ponudnik "ponudil izvedbo predmetnega javnega naročila male vrednosti za ceno 2.187 EUR mesečno (brez upoštevanja DDV), medtem ko so bili ostali ponudniki cenovno manj ugodni." Naročnik v nadaljevanju navaja peti odstavek 12. člena ZJN-1 in meni, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 15.2.2007, navedel tiste domnevne kršitve, ki se nanašajo na tehnični del razpisne dokumentacije in jih zato vlagatelj navaja prepozno, saj bi moral zahtevek za revizijo vložiti pred datumom za predložitev ponudb. Naročnik prav tako meni, da so vsi ponudniki ponudili cene, ki so med seboj primerljive oziroma med njimi ni prevelikih odstopanj. Na podlagi tega naročnik ugotavlja, da izbrani ponudnik lahko izvede vsa razpisana dela za ponujeno ceno.

Dne 06.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 06.03.2007 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, ki jo je poimenoval "Pritožba - nadaljevanje postopka revizije Javnega naročila male vrednosti za fizično varovanje objektov v lasti Občine Tržič v letu 2007" zoper naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 21.02.2007. Vlagatelj v njej opozarja na kršitve temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela enakopravnosti ponudnikov in načela konkurence med ponudniki. Vlagatelj tudi opozarja na še nekatere druge kršitve (merila in kriteriji, reference, dumpinške cene) in predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za storitve "Fizično varovanje objektov v lasti Občine Tržič za leto 2007" v celoti razveljavi.

Državna revizijska komisija je dne 07.03.2007 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije za predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti. Naročnik je dne 12.03.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 23. člena ZRPJN ter skladno z določilom 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala dopustnost vlagateljeve pritožbe, podane dne 06.03.2007, ob čemer je ugotovila, da je le-ta nedopustna. Skladno z določili ZRPJN ima vlagatelj možnost vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo le v treh situacijah, ki so predvidene v četrtem odstavku 12. člena ZRPJN, drugem odstavku 13. člena ZRPJN ter prvem odstavku 17. člena ZRPJN. Naročnik je v svojem sklepu, z dne 21.02.2007, v pravnem pouku navedel, da je "vlagatelj dolžan v roku treh dni od dneva prejema tega sklepa naročnika pisno obvestiti ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za komisijo umika. Če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku roka sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema tega sklepa." Iz spisovne dokumentacije izhaja, da v konkretni zadevi revizijski postopek predmetnega javnega naročila s strani naročnika ni bil ustavljen oz. ni nastopila nobena od preostalih situacij, ki jih predvidevajo zgoraj omenjeni členi ZRPJN, je zato potrebno vlagateljevo pritožbo kot nedopustno zavreči, saj pravnega temelja zanjo v ZRPJN ni najti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vzela v obravnavo vlagateljev zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten, oziroma ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN, ki ureja aktivno legitimacijo v postopku revizije, izhaja: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru vlagatelju dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila ni mogoče odreči, saj je oddal ponudbo za predmetno javno naročilo, zato je za uspešen izkaz aktivne legitimacije potrebno preveriti zgolj še, ali je vlagatelj verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
V predmetnem postopku javnega naročila male vrednosti je ponudbo oddalo pet ponudnikov. Ko izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, je naročnik na podlagi merila cene kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika, vlagateljeva ponudba je bila ocenjena kot tretja najugodnejša.

Iz vpogleda v vlagateljev zahtevek za revizijo izhaja, da vlagatelj izpodbija zgolj odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj po mnenju vlagatelja ponudba izbranega ponudnika ni sprejemljiva zaradi neobičajno nizke cene. Ker je vlagatelj ponudil šele tretjo najugodnejšo ponudbo, v zahtevku za revizijo pa poleg zatrjevanja nepravilnosti oziroma nesprejemljivosti ponudbe izbranega ponudnika hkrati ne zatrjuje tudi nepravilnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik.

V primeru, da bi se v predmetnem revizijskem postopku izkazalo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in bi bilo hipotetično treba ponudbo izbranega ponudnika zaradi domnevno očitanih kršitev izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, pa vlagatelj kljub temu ne bi bil upravičen do dodelitve predmetnega javnega naročila. V primeru hipotetične izločitve ponudbe izbranega ponudnika bi bil kot najugodnejši ponudnik izbran ponudnik, katerega ponudba je na podlagi merila dobila drugo najvišje število točk, za katerega pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je oddal ponudbo, ki bi morala biti izločena, oziroma da ne izpolnjuje pogojev za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ne zatrjuje, da bi bila tudi ponudba drugo uvrščenega ponudnika hipotetično nepravilna, neprimerna. Ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se izkazalo, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev za izbiro) dejansko nima možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik ter mu tako zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda, zaradi česar mu posledično ni mogoče priznati procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih zaključkov je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla zaradi vlagateljevega neizkaza aktivne legitimacije za njegovo vložitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.03.2007


Jožef Kocuvan, univ.dipl.prav. Član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič
- Plus Orbita d.o.o., Vrtna ulica 24, Križe
- Group 4 Securitas d.o.o., Gorenjska cesta 39, Naklo
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana