018-055/2007 Elektro Primorska, d.d.

Številka: 018-055/07-44-681

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo opreme daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito na DE Tolmin" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GEPRO Inženiring Samo Kalač s.p., Radvanjska cesta 47, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.03.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v vseh delih, ki se nanašajo na reference, in sicer točka 2.3.3 točke 2.3 (Predloženi dokumenti obvezni za pravilnost ponudbe), točka 2.11.7 točke 2.11 (Dokumenti, ki jih je ponudnik dolžan predložiti kot dokazila o sposobnosti), odstavek "Reference" iz točke 3 (Obrazec za ugotavljanje sposobnosti ponudnika), opis merila "Reference" iz točke 4 (Merila za ocenjevanje ponudb), točka 7 (Seznam priloženih referenc) in Obrazec 7.1 (Potrdilo o referencah ponudnika za dobavo opreme).

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1671,34 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.12.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "dobava in montaža opreme daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito na DE Tolmin", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139, z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36782/06.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila (zahtevek za revizijo, z dne 18.01.2007).
Vlagatelj navaja, da je naročnik v podpoglavju 3.1 razpisne dokumentacije, in sicer v točki 9 določil, da mora imeti ponudnik za priznanje sposobnosti zaposlene minimalno štiri osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi razpisanega posla, od katerih morata imeti vsaj dve končano univerzitetno izobrazbo tehnične smeri ostali dve pa vsaj srednješolsko izobrazbo tehnične smeri. Naročnik je v isti točki tudi zapisal, da mora imeti od zaposlenih kadrov vsaj eden pridobljen status pooblaščenega inženirja elektrotehnične stroke in mora biti vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Navedena zahteva je po mnenju vlagatelja neskladna z 42.a členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju ZJN-1), ki določa, da morajo biti pogoji določeni v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da glede na vrednost predmetnega javnega naročila, sporna zahteva ni sorazmerna z obsegom javnega naročila, saj vsi zahtevani kadri ne bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, ker za njegovo izvedbo niso potrebni. Za kvalitetno izvedbo, zatrjuje vlagatelj, je sicer potreben strokovnjak s specialnimi znanji in izkušnjami, ne pa vsi zahtevani kadri. Predmetna zahteva, še navaja vlagatelj, je oblikovana tudi v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-1) ter v nasprotju z načelom zagotavljanjem enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), saj vlagatelja z nesorazmernimi zahtevami, ki se nanašajo na kadre, neupravičeno postavlja v slabši položaj, hkrati pa je pisana v korist ponudnikov, ki razpolagajo s prav takšnimi kadri.
Vlagatelj nadalje ugotavlja, da je naročnik v podpoglavju 3.1 tudi določil, da mora biti povprečje prihodkov od prodaje v zadnjih štirih letih (v letih 2003, 2004, 2005 in 2006) izkazano najmanj v višini trikratne ponudbene vrednosti predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je takšna zahteva glede na ocenjeno vrednost javnega naročila previsoka in s konkurenčnega vidika omejujoča. Zahtevane finančne pogoje, navaja vlagatelj, lahko izpolni le podjetje, ki na trgu posluje več let in izkazuje prihodke v zahtevani višini. To pa ne pomeni, nadaljuje vlagatelj, da je (le) takšno podjetje sposobno za izvedbo predmetnega javnega naročila. Zagotovitvi kakovostne izvedbe, nadalje zatrjuje vlagatelj, so namenjeni drugi pravni instrumenti, kot sta garancija za resnost ponudbe in garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, sporni pogoj pa kakovosti ne dokazujejo, temveč zgolj neupravičeno favorizirajo tiste pravne subjekte, ki so na trgu prisotni že dalj časa.
Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikovo zahtevo iz 7. poglavja, s katero je določeno, da morajo biti reference potrjene s strani naročnikov za razpisano blago v zadnjih 4 letih. Navedena zahteva, zatrjuje vlagatelj, je v očitnem nasprotju s 42.a členom ZJN-1, ki določa, da naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih. Poleg tega, še navaja vlagatelj, bo naročnik priznal le tiste reference, ki so jih ponudniki pridobili pri elektrogospodarskih podjetjih, s čimer zopet neupravičeno omejuje ponudnike, saj gre pri predmetnem naročilu za dobavo blaga in storitev, ki je lahko opravljena tudi pri drugih gospodarskih subjektih. Vlagatelj pa tudi zatrjuje, da je zahteva po vsaj petih daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito v eni (referenčni) pogodbi diskriminatorna in v ničemer povezana s predmetom javnega razpisa. Tudi, če bi lahko izkazal zahtevano število (pet daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito), še zatrjuje vlagatelj, pa tega zgolj z eno pogodbo ne more storiti.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v 4. poglavju, kot eno izmed meril za ocenjevanje ponudb, določil tudi merilo kakovost, pri čemer je navedel, da bodo imetniki certifikata ISO 9000 pridobili 5 točk, ponudniki, ki so v postopku pridobivanja le-tega 3 točke, ponudniki brez certifikata pa 0 točk. Opisano merilo, zatrjuje vlagatelj, je v nasprotju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa, da merila ne smejo biti diskriminatorna. V zvezi s predmetnim očitkom se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-146/2006, v kateri je slednja zavzela stališče, da je potrebno, ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES, omogočiti različnost tehničnih specifikacij in da mora biti ponudnikom dovoljeno uporabiti katerekoli oblike dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti sposobni obrazložiti svoj sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji, poleg ISO standarda opredeliti tudi primerljive standarde, saj gre v nasprotnem primeru za protipravno omejevanje konkurence.
Vlagatelj predlaga razveljavitev predmetne razpisne dokumentacije v vseh spornih točkah in zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do plačila, in sicer plačila revizijske takse (v višini 417,29 â??), 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV in 2% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, št. žm/šk 1820/07, z dne 02.02.2007, zahtevku za revizijo delno ugodil. Naročnik uvodoma ugotavlja, da so vse sporne zahteve po njegovem mnenju sorazmerne z obsegom predmetnega javnega naročila in posledično tudi z njegovo ocenjeno vrednostjo. Naročnik navaja, da niti vsebina, niti namen in obseg predmetnega javnega naročila niso zanemarljivi oziroma tako nepomembni, da ne bi opravičevali postavitve spornih zahtev. Naročnik tudi zatrjuje, da stalno spremlja in preverja razmere na trgu in da ni postavil takšnih zahtev, ki so pisane v korist zgolj enemu ponudniku. Ob upoštevanju zahtevka za revizijo ter zlasti načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti ponudnikov, navaja naročnik, pa je (kljub predhodno navedenemu) delno spremenil predmetno razpisno dokumentacijo, in sicer do te mere, na podlagi katere še lahko pričakuje sprejemljive ponudbe.
Naročnik navaja, da se razpisna dokumentacija spremeni tako, da se glasi:

V podpoglavju 3.1 Podatki o ponudniku se spremenijo zahteve točk 6 in 9 kakor sledi:

Točka 6: Finančni položaj ponudnika:
Prihodki od prodaje za zadnji dve leti:
Leto 2005â??â??â??., leto 2006â??â??â??., katerih letno povprečje mora biti najmanj v višini ponudbene vrednosti

Točka 9: Pooblaščene osebe, ki bodo odgovorne za izvedbo posla:
Ponudnik mora za priznanje sposobnosti imeti stalno zaposlene minimalno dve osebi z izobrazbo elektro tehnične smeri - V. stopnje, ki bodo sodelovale pri izvedbi razpisanega posla, od tega mora vsaj ena imeti končano sedmo stopnjo, vsaj eden pa pridobljen status pooblaščenega inženirja elektrotehnične stroke in biti vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Vsaka od teh dveh oseb mora imeti minimalno eno leto delovnih izkušenj na področju avtomatizacije SN omrežja.

Poglavje 4: Merila za ocenjevanje ponudb: Kakovost kot eno izmed meril odpade in se število točk tega merila prenese na merilo cene.

Poglavje 7: Seznam priloženih referenc (potrjenih s strani naročnikov za razpisano blago, dobavljeno v zadnjih 3 letih):
Spremeni se druga alineja, kjer se sedaj zahteva reference za najmanj 3 daljinsko vodena progovno ločilna mesta s tu ponujenimi odklopniki in zaščito.
Spremeni se tretja alineja, kjer je sedaj vrednost pogodbe nad 30% vrednosti.

Obrazec 7.1 se spremeni:
V točki 1 se reference ponudnika potrjujejo za pretekla 3 leta in ne za pretekla 4 leta kot je bilo prvotno zapisano.
število ločilnih mest z odklopnikom z zaščito je sedaj popravljeno na vsaj 3 in ne več vsaj 5.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.02.2007, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da iz obrazložitve naročnikove odločitve nedvomno izhaja, da so vse navedbe v celoti utemeljene, saj je v skladu s tem v celoti razveljavil sporne določbe razpisne dokumentacije. V tem delu, navaja vlagatelj, se v celoti strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da je sporne dele razpisne dokumentacije potrebno razveljaviti in spremeniti predmetno razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj navaja še, da naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo ne bi smel (v spornih delih) na novo določiti razpisne dokumentacije. V tem smislu, zatrjuje vlagatelj, lahko naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelju zgolj sledi in po pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, spremeni razpisno dokumentacijo, saj ima vlagatelj le tako možnost, da se izreče o novih določilih razpisne dokumentacije, in sicer kot stranka, ki ji je priznana aktivna legitimacija, torej v rokih in po postopku, ki ga določa ZRPJN. Vlagatelj še zatrjuje, da se v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, do novih dejstev ne more opredeljevati, četudi pa bi se, Državna revizijska komisija le-teh ne bi upoštevala. Na ta način pa bi vlagatelj izgubil pravico do pravnega varstva, ki mu gre po ZRPJN tudi zoper spremenjeno razpisno dokumentacijo.
Vlagatelj v celoti vztraja (tudi) pri stroških revizijskega postopka in zahteva še povrnitev stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (v višini 50 točk, povečano za 20% DDV).

Naročnik je dne 15.02.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je od naročnika dne 23.02.2007 zahtevala dodatno dokumentacijo, ki ji jo je naročnik posredoval dne 26.02.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Iz zahtevka za revizijo izhaja več očitkov, ki so naperjeni zoper razpisno dokumentacijo, in sicer zoper točko 9 (ki se nanaša na naročnikovo zahtevo po minimalno štirih osebah, ki bodo sodelovale pri predmetnem javnem naročilu in so zaposlene pri posameznemu potencialnemu ponudniku, od katerih morata imeti vsaj dve končano univerzitetno izobrazbo tehnične smeri ostali dve pa vsaj srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, vsaj ena izmed njih pa mora imeti tudi pridobljen status pooblaščenega inženirja elektrotehnične stroke ter mora biti vpisana v imenik Inženirske zbornice Slovenije), zoper točko 6 (v kateri je naročnik zapisal, da mora vsak ponudnik v zadnjih štirih letih izkazati povprečje prihodkov od prodaje najmanj v višini trikratne ponudbene vrednosti), na eno izmed meril za ocenjevanje ponudb - to je na merilo "kakovost" (naročnik je v okviru slednjega predvidel prejem 5 točk za ponudnike, ki že imajo certifikat ISO 9000, 3 točke za ponudnike, ki so v postopku pridobivanje le-tega in 0 točk za ponudnike, ki takšnega certifikata nimajo oz. niso v postopku pridobivanja le-tega) in na točko 7 oziroma na naročnikove zahteve v zvezi z zahtevanimi referencami (vlagatelj se ne strinja, da se le-te nanašajo na zadnja štiri leta, da naročnik v enem referenčnem potrdilu/pogodbi zahteva izkaz vsaj 5 daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito ter z naročnikovo odločitvijo, da bo naročnik priznal le tiste reference, ki so jih ponudniki pridobili pri elektrogospodarskih podjetjih).

Iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo je mogoče razbrati, da je naročnik le-temu delno ugodil, in sicer tako, da je spremenil razpisno dokumentacijo v skoraj vseh izpodbijanih delih (v zvezi s povprečnimi prihodki od prodaje naročnik zahteva, da jih potencialni ponudniki izkažejo le za zadnji dve leti, letno povprečje pa mora biti po novem izkazano v povprečju ponudbene vrednosti, v zvezi s sporno kadrovsko zahtevo je naročnik razpisno dokumentacijo spremenil tako, da zahteva le še dve stalno zaposleni osebi, omiljeni so tudi pogoji v zvezi z zahtevano izobrazbo le-teh, naročnik je merilo kakovost umaknil iz razpisne dokumentacije, naročnik pa je spremenil tudi zahteve, ki se nanašajo na reference, in sicer se reference ponudnika po novem nanašajo na zadnja tri leta, število izkazanih daljinsko vodenih progovno ločilnih mest z odklopniki in zaščito v eni pogodbi je znižano na tri, vrednost posameznega izkazanega referenčnega posla pa je po novem zahtevana le še v vrednosti nad 30% ponudbene vrednosti in torej ne več v višini nad 70% ponudbene vrednosti).
Iz zgoraj navedenega je mogoče ugotoviti, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo (tudi) v delu, v katerem med strankama ni bilo spora (naročnik je vrednost posameznega referenčnega posla spremenil/omilil tako, da namesto 70% ponudbene vrednosti za vsako referenco zahteva le še 30% ponudbene vrednosti), ni pa zahtevku za revizijo ugodil v tistem delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo, da morajo biti reference pridobljene zgolj pri elektrogospodarskih podjetjih oziroma je očitek vlagatelja v spornem delu zavrnil s pavšalno navedbo o tem, da "niti narava, niti vsebina, namen in obseg predmetnega javnega naročila niso zanemarljivi oziroma tako nepomembni, da naročnik ne bi smel postaviti takšnih zahtev".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju poskušala ugotoviti, ali je predmetna zahteva oblikovana v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. (42. a člen ZJN-1).

Pregled razpisne dokumentacije v spornem delu pokaže, da naročnik bodisi ne loči med pogoji in merili bodisi, da razpisne dokumentacije v spornem delu ni pripravil z vso potrebno skrbnostjo oziroma tako, da bi lahko ponudniki na njeni osnovi pripravili pravilne (in posledično primerljive) ponudbe (prvi odstavek 23. člena ZJN-1).
Pogoj se od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici, je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključujoče narave (10. točka 3. člena ZJN-1). Pogojev torej ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril (merilo je element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb - 9. točka 3. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija je torej strukturirana tako, da če posamezno merilo ni (oziroma ni v celoti) "izpolnjeno", je kljub temu ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje. Lahko pa naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da mora biti posamezna zahteva izpolnjena v točno določenem obsegu in da bo presežek nad tem vrednotil v okviru merila. V takšni obliki pomeni ista okoliščina v zahtevanem oziroma točno določenemu obsegu pogoj, presežek le-te pa merilo (npr. naročnik za pravilnost ponudbo zahteva eno referenco v zahtevani obliki in višini ter hkrati napove, da bo več takšnih izkazanih referenc vrednotil v okviru merila).

Iz točk 2.3.3 (Predloženi dokumenti, obvezni za pravilnost ponudbe), 2.11.7 (Dokumenti, ki jih je ponudnik dolžan predložiti kot dokazila o sposobnosti), 7. (Seznam priloženih referenc) in iz Obrazca 7.1. je mogoče razbrati, da mora vsak ponudnik, da se bo njegova ponudba štela kot pravilno izkazati (vsaj) 4 reference, in sicer v preteklem štiriletnem obdobju, torej po vsaj eno referenco v vsakem izmed preteklih štirih let (pri čemer pa ni jasno ali se kot preteklo štiriletno obdobje upošteva obdobje od 2003 do 2006 ali obdobje od 2002 do 2005 -predmetno javno naročilo je bilo namreč objavljeno decembra 2006, rok za oddajo ponudb pa je določen v mesecu januarju 2007). Iz točk 3.1.8 pa (drugače) izhaja, da mora vsak potencialni ponudnik za priznanje sposobnosti predložiti (zgolj) eno referenčno potrdilo. Slednje izhaja tudi iz točke 4 (Merila), v kateri je naročnik zapisal kako bo ponudbe ocenjeval po merilu reference (iz le-tega je mogoče torej razbrati, da bo ponudnik, ki bo ponudil več kot eno referenco v zahtevani obliki lahko prejel do največ 15 točk (15% točk od vseh štirih meril za ocenjevanje ponudb).
Iz obstoječe strukture razpisne dokumentacije je torej mogoče razbrati dve različni zahtevi glede predloženih referenc, in sicer bodisi, da morajo ponudniki izkazati le eno referenco, ostale pa se vrednotijo v okviru merila "reference" po katerem je možno pridobiti največ 15% točk bodisi (na ta način tolmačita razpisno dokumentaciji tako naročnik kot tudi vlagatelj), da morajo ponudniki obvezno izkazati vsaj štiri reference v zadnjih štirih letih. Državna revizijska komisija je že iz zgoraj navedenega razloga morala slediti predmetnemu očitku oziroma razveljaviti razpisno dokumentacijo v vseh delih, ki se nanaša na reference. Ob vsem navedenem je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da ob obstoječi strukturi razpisne dokumentacije v spornem delu tudi ni mogoče ugotoviti, ali bi se vlagatelj morebiti strinjal z zahtevo naročnika po predložitvi zgolj ene reference, pridobljene pri elektrogospodarskih podjetjih (v tem primeru bi se torej le ena referenca štela kot pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1), vse ostale predložene reference pa bi prinašale zgolj točke (največ 15% točk od vseh meril skupaj). V zvezi s slednjim pa je potrebno naročnika vendarle opozoriti, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da so tako pogoji kot tudi merila, ki se nanašajo na izkazovanje referenc, ki so pridobljene zgolj pri točno določenih naročnikih in ne da bi naročnik za določitev le-teh lahko hkrati izkazal objektivno utemeljene razloge, določeni diskriminatorno. Naročniki namreč na ta način postavljajo v privilegiran položaj ponudnike, ki imajo reference pridobljene pri takšnih naročnikih, medtem ko ostale ponudnike (ki prav tako razpolagajo z referencami s področij posameznega predmeta javnega naročila) izločajo iz postopka oddaje javnega naročila (v primeru, da je referenca oblikovana v smislu pogoja) oziroma (v primeru, da so reference določene kot merilo) jih silijo k temu, da izgubo točk kompenzirajo z doseganjem prednosti na podlagi preostalih meril, kar pa posledično pomeni, da se vsa preostala merila za te ponudnike uporabljajo strožje.

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral pri pripravi razpisne dokumentacije v razveljavljenem delu upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz obrazložitve tega sklepa. Naročnik bo moral biti torej še posebej pozoren na to, da odpravi vse nejasnosti z vidika dvoumnih zahtev, kar pomeni, da mora razpisno dokumentacijo popraviti tako, da v spornih delih ne bo v nasprotju sama s seboj, temveč bo jasna in nedvoumna, pri čemer mora pogoje in merila, ki se nanašajo na reference oblikovati tako, da bodo sorazmerni s predmetom javnega naročila. Le na ta način bo naročnik ravnal tako v skladu prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 (ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo) kot tudi v skladu z določilom iz prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 (le-to terja od naročnika, da morajo biti pogoji določeni v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila) in z določilom iz drugega odstavka 50. člena ZJN-1 (iz katerega izhaja, da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb).
Naročnik bo moral v nadaljevanju določiti nov rok za oddajo ponudb in z vsemi spremembami razpisne dokumentacije seznaniti vse ponudnike. Vlagatelj in vsi preostali potencialni ponudniki pa bodo lahko (tudi) zoper spremenjeno razpisno dokumentacijo (torej tudi zoper spremembe, ki jih je naročnik napovedal že v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo) vložili zahtevek za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: v višini 417,29 â?? za plačilo takse za revizijo, v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03; v nadaljevanju: OT), povečano za 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo, v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter 2% materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: 417,29 â?? za plačilo takse za revizijo, strošek za sestavo zahtevka za revizijo v protivrednosti 2200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar v skladu z ZUE znaša 1211,82 â??, strošek za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar v skladu z ZUE znaša 27,54 â?? in materialne stroške v višini 2 % od protivrednosti 1000 točk po OT in 1% od protivrednosti 1200 točk, kar v skladu z ZUE znaša 14,69 â??.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1671,34 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.








POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 09.03.2007



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- ELEKTRO PRIMORSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana