018-491/2006 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-491/2006-42-0524

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo karte hrupa za Mestno občino Ljubljana ter na podlagi zahtevkov za revizijo z dne 23. 11. 2006 (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo) in 11. 12. 2006 (v nadaljevanju: drugi zahtevek za revizijo), ki sta ju vložila skupna ponudnika ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana in Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9a, Nova Gorica, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo z dne 27. 11. 2006, ki sta ga vložila skupna ponudnika PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., Vojkova cesta 65, Ljubljana in Epi Spektrum, d. o. o., Strossmayerjeva ulica 11, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 2. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Ugotovi se, da je naročnik z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-99 z dne 28. 11. 2006 prvemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja v 1. in 2. točki pravovarstvenega zahtevka ugodil.

2. Prvemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se v 3. točki pravovarstvenega zahtevka ugodi in se razveljavi popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelj se zavrne kot neutemeljen.

4. Drugemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006.

5. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve prvega zahtevka za revizijo, v višini 1.591,39 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

7. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, v višini 1.591,39 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 3. 7. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 354-949/2005-48, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 96/2006 z dne 15. 9. 2006, pod številko objave Ob-25484/06.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 354-949/2005-7 z dne 9. 10. 2006 je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb.

Naročnik je po pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, v njem pa je navedel, da kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo skupnih ponudnikov A-projekt, Nataša Kepe - Globevnik, s. p., Vinarje 110b, Maribor in Darh2, d. o. o., Ljubičin prolaz 3, Samobor, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz tabele âˆ" sestavnega dela obvestila je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku dodelil 98,00 točk, prvemu vlagatelju 76,03 točk (zaradi česar je prvi vlagatelj na podlagi tega obvestila drugi najugodnejši ponudnik) in drugemu vlagatelju 72,51 točk (zaradi česar je drugi vlagatelj na podlagi tega obvestila tretji najugodnejši ponudnik).

Drugi vlagatelj oziroma ponudnik PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., Vojkova cesta 65, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik PNZ) je z dopisom št. 2274/06-dir.VC/HK z dne 3. 11. 2006 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbe. V tem dopisu drugi vlagatelj oziroma ponudnik PNZ med drugim podaja svoje mnenje, da je "pri ovrednotenju njegove ponudbe prišlo do pomote, saj iz tabele âˆ" analiza ponudnikov izhaja, da naročnik ni pravilno upošteval referenc posameznih strokovnjakov vlagatelja zahteve" in da bi moral pri tem merilu prejeti 15 in ne 10 točk.

Prvi vlagatelj oziroma ponudnik ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik ZVD) je z dopisom št. 139/06 ssokz z dne 6. 11. 2006 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je ta dopis prejel 7. 11. 2006 (razvidno iz prejemne štampiljke). Prvi vlagatelj oziroma ponudnik ZVD je z dopisom št. 139/06 ssokz z dne 7. 11. 2006 zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je z dopisom št. 354-949/2005-91 z dne 8. 11. 2006 sodelujoče ponudnike obvestil, da bo vpogled 13. 11. 2006.

Naročnik je drugemu vlagatelju izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-92 z dne 10. 11. 2006, obema ponudnikoma iz skupne ponudbe pa jo je vročil 15. 11. 2006 (razvidno iz vročilnic).

Naročnik je 10. 11. 2006 izdal dokument "popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006" št. 354-949/2005-94, v katerem je med drugim navedel, da "pri ponudniku PNZ d.o.o. in Epispektrum d.o.o. se je popravila vrednost referenc posameznih strokovnjakov iz 10 na 15 točk, tako, da se seštevek točk spremeni iz 72,51 na 77,51, posledično temu pa se spremeni tudi vrednotenje ponudnikov (razvidno iz tabele)". Iz tabele âˆ" sestavnim delom popravka obvestila je razvidno, da sta izbrani ponudnik in prvi vlagatelj ohranila nespremenjeno število dodeljenih točk iz obvestila (tj. 98,00 točk âˆ" izbrani ponudnik in 76,03 točk âˆ" prvi vlagatelj), drugemu vlagatelju pa je naročnik dodeljeno število točk spremenil na 77,51 točk, zaradi česar je drugi vlagatelj na podlagi popravka obvestila postal drugi najugodnejši ponudnik, prvi vlagatelj pa tretji najugodnejši ponudnik.

Naročnik je 10. 11. 2006 izdal dokument "zavrnjena zahteva po dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji številka 354-949/2005-83 z dne 25.10.2006 âˆ" Izdelava karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" št. 354-949/2005-95, s katerim je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila "zavrnil kot prepozno".

Naročnik je vpogled, ki je potekal 13. 11. 2006, dokumentiral z zapisnikoma št. 354-949/2005-96 in 354-949/2005-97.

Prvi vlagatelj oziroma ponudnik ZVD je naročniku poslal dopis št. 139/06 ssokz z dne 13. 11. 2006, v katerem pojasnjuje, da je pravočasno vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar zahteva izdajo tega dokumenta.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 11. 2006, v katerem predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev št. 354-949/2005-95 z dne 10. 11. 2006 o zavrnitvi zahteve po dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji št. 354-949/2005-83, da mora naročnik v zakonskem roku 15. dni izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), da se razveljavi popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 (št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006) in da naročnik povrne vlagatelju stroške revizijskega postopka (taksa v višini 100.000 tolarjev, sestava zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev, vpogled v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 19.800 tolarjev, materialni stroški v višini 2 %, povečane za 20 % DDV) v 8 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem datumu pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sklepa do plačila.

Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik zavrnil zahtevo po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, nato pa je prvi vlagatelj poskušal spor rešiti tako, da je naročniku poslal dopis št. 139/06 ssokz z dne 13. 11. 2006, v katerem ga je opozoril na nezakonitost njegove odločitve. Prvi vlagatelj tudi navaja, da ima odločitev o zavrnitvi izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z vidika uveljavljanja pravnega varstva enak status kot njena izdaja, zaradi česar se je odločil vložiti zahtevek za revizijo v zakonskem desetdnevnem roku. Prvi vlagatelj navaja, da med strankama nesporno, da je prvi vlagatelj odločitev o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 prejel 27. 10. 2006 in da je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila poslal naročniku priporočeno 6. 11. 2006. Prvi vlagatelj navaja, da bi zakoniti osemdnevni rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila potekel 4. 11. 2006, če ta dan ne bi bila sobota. Zaradi sobote je bil zadnji dan roka za oddajo zahteve za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ponedeljek 6. 11. 2006. Vlagatelj navaja, da ne glede na to, po katerem procesnem predpisu je treba šteti pravočasnost roka za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, je bila vložena pravočasno. Prvi vlagatelj se pri tem sklicuje na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ter 111. in 112. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 âˆ" odl. US: U-I-55/04; v nadaljevanju: ZPP). Prvi vlagatelj navaja, da bi do enake rešitve prišli tudi ob uporabi 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 119/2005, 105/2006 âˆ" ZUS-1) v povezavi s členi 99âˆ"102 in 68.

Prvi vlagatelj "zgolj iz previdnosti in načela ekonomičnosti" opozarja, da je naročnik s popravkom obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 (št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006) kršil materialno in procesno pravo. Prvi vlagatelj navaja, da naročnik brez zahtevka za revizijo ne more spremeniti svoje odločitve, kar tudi izhaja iz prakse Državne revizijske komisije, zaradi česar je popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006 nezakonit.

Ob navedenem prvi vlagatelj opozarja, da ne glede na to, da bo pravno varstvo uveljavljal z zahtevkom za revizijo zoper dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in po morebitnem (novem) vpogledu v spisno in ponudbeno dokumentacijo, je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, pri tem pa prvi vlagatelj navaja posamezne domnevne nepravilnosti.

Naročnik je 28. 11. 2006 prvemu vlagatelju izdal "obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila" št. 354-949/2005-99.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo št. 2485/06-HK z dne 27. 11. 2006, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in postopek oddaje javnega naročila glede izbire ponudnika razveljavi, javno naročilo pa odda vlagatelju. Drugi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov za vplačano takso v višini 100.000 tolarjev.

Drugi vlagatelj najprej ugotavlja, da je iz popravka obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 (št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006) razvidno, da se je uvrstil na drugo mesto. Drugi vlagatelj navaja, da je predmet javnega naročila izdelava karte hrupa za Mestno občino Ljubljana, katere obvezna izdelava je predpisana z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/2004), ki je bila sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006 âˆ" skl. US: U-I-51/06-5, 49/2006 âˆ" ZMetD, 66/2006 âˆ" odl. US: U-I-51/06-10, 112/2006 âˆ" odl. US: U-I-40/06-10; v nadaljevanju: ZVO-1), in skladno z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (uradno glasilo Evropskih skupnosti št. 189 z dne 18. 7. 2006; v nadaljevanju: Direktiva 2002/49/ES), cilj javnega naročila pa je zadostiti prav zahtevam Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Drugi vlagatelj navaja, da se skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju strateške karte hrupa izdelajo na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu hrupa, ki ga morajo izvajati upravljavci virov hrupa skladno s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa. Tak predpis je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/2002), izdan na podlagi 70. in 71. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 âˆ" odl. US: U-I-32/95-20, 1/96, 9/99 âˆ" odl. US: U-I-312/96, 56/99 âˆ" ZON (31/2000 âˆ" popr.), 86/99 âˆ" odl. US: U-I-64/96, 22/2000 âˆ" ZJS, 82/2001 âˆ" odl. US: U-I-92/99-9, 67/2002 âˆ" ZV-1, 41/2004 âˆ" ZVO-1; v nadaljevanju: ZVO), katerega veljavnost je bila z ZVO-1 podaljšana in se skladno s prehodno določbo (tretji odstavek 193. člena ZVO-1) uporablja do izdaje novega podzakonskega predpisa. V četrtem odstavku 101. člena ZVO-1 je določeno, da lahko obratovalni monitoring izvaja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje in pridobi pooblastilo ministrstva, pri čemer se v skladu s sedmim odstavkom 101. člena ZVO-1 pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila, predpišejo v predpisu, ki ga na podlagi šestega odstavka 101. člena ZVO-1 izda minister in predpiše vrste emisij, standardov kakovosti okolja in naravnih pojavov, ki so predmet obratovalnega monitoringa, metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov ministrstvu in občini. Drugi vlagatelj navaja, da izvedbeni predpis za hrup kot vrsto emisij v smislu šestega odstavka 101. člena ZVO-1 predstavlja Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. VI. poglavje Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki opravlja prve meritve ali obratovalni monitoring, pa predstavlja konkretizacijo sedmega odstavka 101. člena ZVO-1. Ob tem drugi vlagatelj tudi ugotavlja, da za področje Mestne občine Ljubljana poročila o obratovalnem monitoringu hrupa kot podlaga za izdelavo strateške karte hrupa skladno s 6. členom Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju še niso izdelana, zaradi česar bo moral izbrani ponudnik podatke iz prvega odstavka 6. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju pridobiti sam na podlagi izvedenih prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa, skladno s 15. členom Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje v zvezi s 6. členom Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju pa lahko za strateško karto hrupa upoštevane uradne podatke izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa hrupa pridobi le oseba, ki ima za to dejavnost pooblastilo ministrstva. Glede na navedeno drugi vlagatelj tako zaključuje, da izdelava karte hrupa zajema tudi izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa z namenom pridobitve podatkov, na podlagi katerih je nato skladno s predpisi mogoče izdelati karto hrupa, dovoljenje za opravljanje dejavnosti v smislu točke 2.8.2 razpisne dokumentacije predstavlja pooblastilo ministrstva, predpisano v 15. členu Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, saj je za opravljanje te dejavnosti dovoljenje na podlagi posebnega zakona potrebno. Drugi vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik pooblastila ministrstva ni predložil niti takega dovoljenja ne poseduje, zaradi česar je po mnenju drugega vlagatelja ponudba izbranega ponudnika pomanjkljiva tako formalno kot tudi vsebinsko, zaradi česar bi jo moral naročnik kot nepravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).

Prvi vlagatelj je naročniku 4. 12. 2006 poslal "zahtevo za pojasnilo" v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (št. 354-949/2005-99 z dne 28. 11. 2006), pri tem pa je priglasil še nadaljnje stroške postopka (prejem obrazloženega obvestila v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, obvestilo stranki v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, posvet s stranko v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 6.600 tolarjev, zahteva za pojasnilo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev).

Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 7. 12. 2006 zahteval vpogled v ponudbe. Naročnik je z dopisom 354-949/2005-106 z dne 7. 12. 2006 ponudnike obvestil, da bo vpogled 8. 12. 2006.

Izbrani ponudnik je naročniku poslal dopis "ugovor na zahtevek ponudnika ZVD d.d. za ponovni vpogled v ponudbe" z dne 7. 12. 2006, ki ga je naročnik prejel 8. 12. 2006.

Naročnik je 7. 12. 2006 sprejel odločitev št. 354-949/2005-104, s katero prvemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ni ugodil, prav tako ni ugodil zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik navaja, da je po prejemu dopisa 139/06 ssokz z dne 13. 11. 2006 ponovno preučil pravočasnost zahteve po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik navaja, da je prvemu vlagatelju (obema ponudnikoma iz skupne ponudbe) posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

V zvezi s spremembo odločitve o oddaji javnega naročila naročnik navaja, da same odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe ni spremenil, saj je le popravil napačno točkovanje pri drugem vlagatelju in še enemu ponudniku, "popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006" št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006 pa je vročil vsem ponudnikom.

V nadaljevanju se naročnik obširno opredeljuje do vlagateljevih revizijskih navedb glede zatrjevanih domnevnih nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je 7. 12. 2006 sprejel odločitev št. 354-949/2005-105, s katero zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni ugodil, prav tako ni ugodil zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik navaja, da se skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju na posameznem območju varstva pred hrupom hrup ocenjuje iz rezultatov meritev ali moelnih izračunov na podlagi začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa. Naročnik nadalje navaja, da glede na to, da se karte hrupa izdelujejo na podlagi modelnih izračunov, predložitev pooblastila za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa, ki ga izda pristojno ministrstvo na podlagi 15. in 16. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, v omenjenem primeru javnega naročila ni zahteval, saj se predmet nanaša le na izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa, ne pa za modelne izračune, za katere ni zakonske podlage izdaje pooblastila ministrstva. Naročnik navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za strateško karto hrupa, ki bo izdelana na osnovi meritev, amapk za karto hrupa, ki bo izdelana na podlagi modelnega izračuna, kar je razvidno iz posameznih elementov, ki jih naročnik podrobno predstavi. Glede na vse navedeno je naročnik zaključil, da posebno dovoljenje iz razpisanega javnega naročila ne obstaja, zato je upošteval tista dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil (lastna izjava in sklep).

Naročnik je z dopisom št. 354-949/2005-112 z dne 8. 12. 2006 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da vpogled v ponudbe 8. 12. 2006 ne bo omogočen.

Prvi vlagatelj je z dopisom "vpogled v ponudbe" z dne 8. 12. 2006 izrazil svoje nestrinjanje zaradi zavrnitve vpogleda, poleg tega pa je predlagal nov termin za vpogled.

Naročnik je z dopisom št. 354-949/2005-108 z dne 8. 12. 2006 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da bo vpogled v ponudbe 11. 12. 2006.

Izbrani ponudnik je naročniku poslal dopis "ugovor na zahtevek ponudnika ZVD d.d. za ponovni vpogled v ponudbe z dne 8.12.2006" z dne 10. 12. 2006, ki ga je naročnik prejel 11. 12. 2006.

Naročnik je omogočil vpogled 11. 12. 2006, potek vpogleda pa je dokumentiral z zapisnikom št. 354-949/2005-114.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 12. 2006, v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 in vse kasnejše naročnikove odločitve v zvezi z odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika, da se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, da se ugotovi, da je je ponudba drugega vlagatelja nepravilna in da naročnik povrne vlagatelju stroške revizijskega postopka ("taksa po odmeri organa", zahteva za dodaten vpogled in zahteva županu za odobritev dodatnega vpogleda v višini 100 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 13.200 tolarjev, dodaten vpogled v ponudbeno dokumentacijo v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupni višini 19.800 tolarjev, sestava zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev, prejem naročnikovega obvestila vsem ponudnikom z dne 8. 12. 2006 v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, dopis županu z dne 8. 12. 2006 v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 6.600 tolarjev, posvet s stranko v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 6.600 tolarjev, materialni stroški v višini 2 %, povečane za 20 % DDV) v 8 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, po tem datumu pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sklepa do plačila.

Prvi vlagatelj uvodoma navaja dejansko stanje, v nadaljevanju pa najprej opisuje domnevne nepravilnosti iz ponudbe drugega vlagatelja (predložen le delni izpisek iz sodnega registra; ni predloženo dokazilo iz točke 2.8.3. razpisne dokumentacije, saj je predloženo le potrdilo o tem, da ponudnik ni bil obsojen za prekršek, ne pa tudi za kaznivo dejanje; predložena bančna garancija odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije; vzorca pogodbe ni podpisal in žigosal noben izmed partnerjev iz skupne ponudbe; v ponudbi ni izjave, da ponudnik ne nastopa s podizvajalci oziroma ni niti predložen seznam podizvajalcev), nato pa še ponudbe izbranega ponudnika (pogojni rok izdelave projekta; nepredložitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti; nepredložitev z razpisno dokumentacijo predpisanih listin v zvezi s pogoji nekaznovanosti ponudnika Darh2, d. o. o.; predložitev listin, ki ne zajemajo vseh pravnih stanj v zvezi s pogojem poravnanih davkov in drugih obveznosti; predložitev pogojne izjave o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti; nepredložitev referenc na listinah, predpisanih z razpisno dokumentacijo, in v nasprotju z vsebino, zahtevano v razpisni dokumentaciji; spreminjanje ponudbe po roku za njeno oddajo prek instituta pojasnil v smislu 54. člena ZJN-1 in naročnikovo vrednotenje tako spremenjene ponudbe; neartikulirano vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika glede merila dodatne ugodnosti za naročnika).

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 11. 12. 2006 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo po prejemu naročnikove odločitve o prvem zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj v tem dopisu opisuje dosedanje postopke in glede na posamezna dejstva predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik z izdajo obrazloženega obvestila razveljavil predhodno odločitev št. 354-949/2005-95 z dne 10. 11. 2006 o zavrnitvi zahteve po dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 in da je izpolnil 2. točko pravovarstvenega predloga. Prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zaradi očitno nezakonitega kasnejšega spreminjanja vrstnega reda tudi razveljavi popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 (št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006) in odloči o priglašenih stroških (taksa v višini 100.000 tolarjev, sestava zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev, pojasnilo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev, obrazloženo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v smislu prve pripravljalne vloge v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 171.000 tolarjev, vpogled z dne 13. 11. 2006 v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupni višini 19.800 tolarjev, materialni stroški v višini 2 %, povečane za 20 % DDV, prejem obrazloženega obvestila v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, obvestilo stranki v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, posvet s stranko (obrazloženo obvestilo) v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 6.600 tolarjev, prejem odločitve o zahtevku za revizijo v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 2.640 tolarjev, posvet s stranko (zahtevek za revizijo) v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, v skupnem znesku 6.600 tolarjev).

Drugi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 12. 11. 2006 (datum je napačen; op. Državne revizijske komisije) obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu drugi vlagatelj podrobno oporeka naročnikovim navedbam in ugotovitvam iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 354-949/2005-119 z dne 14. 12. 2006 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Naročnik je 22. 12. 2006 sprejel odločitev št. 354-949/2005-121, s katero drugemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ni ugodil, prav tako ni ugodil zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik v obrazložitvi oporeka vlagateljevi revizijski navedbi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, pri tem se opredeljuje do revizijskih navedb v zvezi s pogojnim rokom izdelave projekta in spreminjanjem ponudbe po roku za njeno oddajo prek instituta pojasnil iz 54. člena ZJN-1, z nepredložitvijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, z nepredložitvijo z razpisno dokumentacijo predpisanih listin v zvezi s pogoji nekaznovanosti ponudnika Darh2, d. o. o., s predložitvijo listin, ki naj ne bi zajemale vseh pravnih stanj v zvezi s pogojem poravnanih davkov in drugih obveznosti ter nepredložitvijo referenc na listinah, predpisanih z razpisno dokumentacijo, in v nasprotju z vsebino, zahtevano v razpisni dokumentaciji. V zvezi z revizijskimi navedbami glede ponudbe drugega vlagatelja naročnik ugotavlja, da ni utemeljena revizijska navedba glede izpiska iz sodnega registra, da je utemeljena revizijska navedba glede nepredložitve dokazila skladno s točko 2.8.3. razpisne dokumentacije, saj je drugi vlagatelj predložil potrdilo o tem, da ponudnik ni bil obsojen za prekršek, ne pa za kaznivo dejanje, da ni utemeljena revizijska navedba glede podpisa in žigosanja pogodbe in da ponudnik ni predložil izjave, da nastopa brez podizvajalcev.

Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji in naročniku posredoval dopis z dne 16. 12. 2006, v katerem podaja svoje stališče do zahtev za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je drugega vlagatelja s sklepom št. 018-491/2006-42-3972 z dne 27. 12. 2006 pozvala, naj ustrezno dopolni zahtevek za revizijo v smislu dokazovanja izpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 9. člena ZRPJN. Partner je dopolnitev zahtevka za revizijo v skladu z zahtevo Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-491/2006-42-3972 z dne 27. 12. 2006 posredoval 29. 12. 2006. Državna revizijska komisija je to dopolnitev prejela 3. 1. 2007.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom (ki ga prvi vlagatelj šteje tudi za prvo pripravljalno vlogo) z dne 8. 1. 2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo po prejemu naročnikove odločitve o drugem zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj se v tem dopisu opredeljuje do naročnikovih ugotovitev iz odločitve o drugem zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj priglaša povrnitev stroškov po stroškovniku: do sedaj priglašeni stroški, prejem naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, posvet s stranko (zahtevek za nadaljevanje) v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, obvestilo o nadaljevanju v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, vloga v smislu prve pripravljalne vloge v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, materialni stroški v višini 2 %, povečanih za 20 % DDV.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, in sicer tokrat kot prilogo dopisu št. 354-949/2005-127 z dne 10. 1. 2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala prvi zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko pravovarstvenega zahtevka.

Prvi vlagatelj je v 1. točki pravovarstvenega zahtevka predlagal, naj naročnik razveljavi svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "zavrnjena zahteva po dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji številka 354-949/2005-83 z dne 25.10.2006 âˆ" Izdelava karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" št. 354-949/2005-95 z dne 10. 11. 2006, v 2. točki pravovarstvenega zahtevka pa je predlagal, naj naročnik izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1).

Naročnik je 28. 11. 2006 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-99 in jo vročil vlagatelju, zaradi česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kljub temu, da je v odločitvi o zahtevku za revizijo št. 354-949/2005-104 z dne 7. 12. 2006 zapisal, da prvemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ni ugodil (iz česar je mogoče razumeti, da ga je zavrnil; 16. člen ZRPJN), prvemu zahtevku za revizijo prvega vlagatelja v točkah 1. in 2. pravovarstvenega zahtevka pravzaprav (že) ugodil (v celoti) ter da torej v tem delu med naročnikom in prvim vlagateljem ni več spora.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je v 3. točki pravovarstvenega zahtevka prvega zahtevka za revizijo predlagal razveljavitev popravka obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006, ker bi naj naročnik z njegovo izdajo prekršil tako materialno kot procesno pravo.

V obravnavanem primeru je razvidno, da je naročnik z obvestilom o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 izbral kot najugodnejšo ponudbo ponudbo izbranega ponudnika, takšna odločitev pa je ostala tudi po izdaji "popravka obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006" št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006, in torej naročnik vsebinsko ni spremenil svoje odločitve v smislu izbire ponudbe, vendar je iz izdanega izpodbijanega dokumenta razvidno, da je naročnik spremenil razporeditev uvrstitve prvega in drugega vlagatelja pri ocenjevanju ponudb v skladu z razpisanimi merili.

Državna revizijska komisija je vpogledala v spisno dokumentacijo in ugotovila, da je drugi vlagatelj naročniku poslal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 2274/06-dir.VC/HK z dne 3. 11. 2006, v kateri tudi navaja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni pravilno upošteval predloženih referenc drugega vlagatelja. Naročnik je na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-92 z dne 10. 11. 2006, v kateri je navedel "naročnik je popravil število referenc posameznih strokovnjakov âˆ" v popravku obvestila o oddaji javnega naročila tako, da vam je v merilu reference priznal maksimalno število točk âˆ" 20", v predloženi tabeli pa je naročnik navedel število točk po popravku (77,51), ki se razlikuje od tistega iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, ki je znašalo 72,51. Naročnik je nato izdal izpodbijani dokument št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006.

V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 "naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike." Določba prvega odstavka 78. člena ZJN-1 naročniku ne daje pravne podlage, da samostojno spremeni odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik lahko namreč svojo odločitev v postopku oddaje javnega naročila spremeni le v primeru vloženega zahtevka za revizijo (npr. št. 018-375/2006, 018-421/2006). Nadalje naročnik ne more spremeniti svoje odločitve niti z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila (npr. št. 018-231/2004), saj drugi odstavek 78. člena ZJN-1 pravne podlage za takšno naročnikovo ravnanje ne daje. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 je namreč natančno določeno, kaj mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsebovati (razlogi za zavrnitev ponudbe oziroma prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev), iz teh vsebin pa vendarle ni mogoče narediti zaključka, da je s prejemom zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila naročniku dovoljeno popravljati točkovanje.

V obravnavanem primeru naročnik sicer pojasnjuje, da ni spremenil svoje odločitve, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne bi smel niti spremeniti točkovanja ponudb po postopku in na način, kot je to storil najprej v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-92 z dne 10. 11. 2006 in nato tudi v izpodbijanem dokumentu št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006. Namreč, naročnik bi lahko spremenil točkovanje le po predhodno izvedenem postopku pravnega varstva, kot to določa ZRPJN, s tem, da bi moral drugi vlagatelj za varovanje svojih koristi vložiti zahtevek za revizijo in izkazati aktivno legitimacijo (9. člen ZRPJN). V obravnavanem primeru je razvidno, da drugi vlagatelj ni vložil niti zahtevka za revizijo, s katerim bi zatrjeval, da je naročnik napačno točkoval njegovo ponudbo. Kot se je Državna revizijska komisija izrekla že v zadevi št. 018-224/2004, je naročnikovo ravnanje, s katerim spremeni prvotno odločitev in/oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila spreminja opravljeno ocenjevanje ponudb posameznih ponudnikov (v zadevi št. 018-224/2004 je Državna revizijska komisija odločala o upravičenosti spreminjanja razlogov nepravilnosti ponudbe; torej o upravičenosti navajanja drugih razlogov za nepravilnost ponudbe, ker je naročnik ugotovil, da prvotni razlogi niso bili utemeljeni), nedopustno, saj zanj naročnik v ZJN-1 nima pravne podlage. S spremembo točkovanja po postopku in na način, kot ga je izvedel naročnik, je naročnik tudi bistveno posegel v pravice prvega vlagatelja v zvezi z vprašanjem obstoja njegove aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila že dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-92 z dne 10. 11. 2006 v delu, kjer naročnik upošteva popravljen način točkovanja, pripravljena v nasprotju z ZJN-1 in da izpodbijani dokument št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006 tudi po tej plati nima zakonitega pravnega temelja, zaradi česar je tudi sledila vlagateljevim revizijskim navedbam in pravovarstvenemu predlogu ter izpodbijani dokument št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006 na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ker naj bi izbrani ponudnik ne predložil dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Drugi vlagatelj podrobno razlaga, da mora imeti izbrani ponudnik na podlagi 15. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" opredeljena kot "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v točko 2.8.2 razpisne dokumentacije (stran 11) in ugotovila, da je v njej navedeno:
"2.8.2 Ponudnik ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno
DOKAZILO: Izpisek iz sodne upravne ali druge ustrezne evidence."

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik k ponudbi predložil:
- izjavo ponudnika A-Projekt z dne 7. 10. 2006 z vsebino: "Pod kazensko in materialno odgovornostjo dajemo izjavo, da za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ni potrebno posebno dovoljenje na podlagi posebnega zakona.",
- sklep Republike Hrvaške, Ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo št. 534-07-01/6-05-4 z dne 20. 10. 2005, s katerim je ponudnik Darh2 pooblaščen, da "lahko opravlja meritve in napovedovanje hrupa v človekovem delovnem in bivalnem okolju".

V 41. členu ZJN-1 je določeno, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih mora že v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki. Prvi odstavek 42. člena ZJN-1 določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolniti ponudnik, drugi odstavek 42. člena ZJN-1 pa določa dokaze za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1, ki jih mora ponudnik predložiti ponudbi. Naročnik je pogoj, naveden v točki 2.8.2 razpisne dokumentacije, določil v povezavi z 2. točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1, torej kot obvezni pogoj, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik in kot dokazilo za njegovo izpolnjevanje predložiti z razpisno dokumentacijo zahtevano dokazilo. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1 mora naročnik izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1.

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni vnesel določb glede dokazovanja izpolnjevanja pogojev za skupne ponudnike, je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 47. člena ZJN-1, ki določa, da "se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj". Glede na dejstvo, da pomeni pogoj iz točke 2.8.2 razpisne dokumentacije obvezen pogoj, ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, torej samostojno tako ponudnik A-projekt kot ponudnik Darh2. Da morata ta pogoj izpolnjevati oba ponudnika, čeprav naročnik naročnik ni določil posebne vsebine glede tujih ponudnikov in načina dokazovanja izpolnjevanja pogojev za skupne ponudnike, je mogoče razbrati s pomočjo jezikovne razlage razpisne dokumentacije. Namreč, naročnik je v uvodnem stavku točke 2.8 razpisne dokumentacije (stran 11) določil, da "naročnik določa naslednje obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila", ponudnik pa je v skladu z definicijo iz 3. točke 3. člena ZJN-1 "dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb" (poudarila Državna revizijska komisija). Ponudnika A-projekt in Darh2 pa sta tudi sicer v partnerskem odnosu (razvidno iz celotne ponudbe, zlasti sporazuma z dne 7. 10. 2006) in ne v razmerju ponudnik s podizvajalcem.

Iz določbe razpisne dokumentacije (kot sicer 2. točke drugega odstavka 42. člena ZJN-1) je razvidno, da mora imeti ponudnik dovoljenje, če je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, na podlagi posebnega zakona tako dovoljenje potrebno. Iz jezikovne razlage zahteve razpisne dokumentacije (kot sicer 2. točke drugega odstavka 42. člena ZJN-1) v povezavi z načinom dokazovanja izpolnjevanja pogoja razpolaganja s potrebnim dovoljenjem je razvidno, da se naročnik (kot sicer ZJN-1) omejuje samo na tiste primere, ko posebno dovoljenje predpisuje zakon, tak zakon pa mora biti poseben.

Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo je razvidno, da je predmet javnega naročila "izdelava karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" (točka 2.1 Predmet javnega razpisa poglavja 2 Posebni del razpisne dokumentacije, stran 6).

V prvem odstavku 6. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je določeno, da se "hrup v okolju na posameznem območju varstva pred hrupom ocenjuje iz rezultatov meritev ali modelnih izračunov na podlagi začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe".

V prvem odstavku 15. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (njegova veljava je bila podaljšana na podlagi tretjega odstavka 193. člena ZVO-1) je določeno, da "zavezanec, ki izvaja prve meritve ali obratovalni monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali obratovalni monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva", drugi odstavek 15. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje pa določa, da se "s pooblastilom pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa". Zahtevo po pridobitvi pooblastila ministrstva (pristojnega za varstvo okolja) osebi, ki izvaja obratovalni monitoring, nalaga tudi četrti odstavek 101. člena ZVO-1. Obratovalni monitoring namreč lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (ti so opredeljeni v 16. členu Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje) in pridobi pooblastilo ministrstva (pristojnega za varstvo okolja).

Iz pregleda teh predpisov je razvidno, da je možno ocenjevati hrup v okolju upoštevajoč 1. rezultate meritev ali 2. modelne izračune. Če (pravna ali fizična) oseba ocenjuje hrup iz rezultatov meritev (v skladu s četrtim odstavkom 101. člena ZVO-1, ko opravlja obratovalni monitoring, pri tem pa mora upoštevati standard SIST ISO 1996-2), mora razpolagati s pooblastilom ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. Iz ZVO-1 (kot sicer podzakonskih aktov) ne izhaja, da je treba osebi razpolagati s pooblastilom, ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, če oseba hrup ocenjuje na podlagi modelnih izračunov.

Iz točke 2.1.4 Vsebina naloge razpisne dokumentacije (stran 7) je razvidno: "Karta hrupa mora biti izdelana na osnovi verificiranega računalniškega programskega orodja za modeliranje hrupa, upoštevajoč standarde ter veljavno zakonodajo. Naročnik razpolaga z računalniškim programom LIMA, proizvajalca BrĂĽel&KjĂ"r (z namenom obvladovanja karte hrupa za MOL). V kolikor izbrani ponudnik ne izdela karte hrupa s programom LIMA, mora biti le-ta izdelana na način, da jo bo izvajalec brez težav prenesel v program LIMA z vsemi spremljajočimi atributi. V kolikor namerava ponudnik izdelati karto hrupa z drugim programskim orodjem, mora način zagotavljanja kompatibilnosti v ponudbi posebej natančno navesti." Navedeni podatki kažejo na to, da naročnik razpisuje predmet javnega naročila, kjer je predmet ocenjevanje hrupa z modelnimi izračuni (računalniška obdelava podatkov), za tako dejavnost pa na podlagi ZVO-1 posebno dovoljenje v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1 ni potrebno.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija presodila, da zahtevek za revizijo drugega vlagatelj ni utemeljen, zato je odločila, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-99 z dne 28. 11. 2006 vložil tudi drugi zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik nezakonito izdal popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-94 z dne 10. 11. 2006 (zaradi česar ga je Državna revizijska komisija na predlog prvega vlagatelja razveljavila), je mogoče tudi ugotoviti, da prvemu vlagatelju (glede na položaj oziroma uvrstitev, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 in torej v tem postopku oddaje javnega naročila zakonite naročnikove odločitve) ni treba izkazovati aktivne legitimacije v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN s tem, da dokazuje, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna. Glede na navedeno zato Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala utemeljenosti vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi ta oporeka pravilnosti ponudbe drugega vlagatelja. V zvezi s tem Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja v zvezi z vpogledom v ponudbo drugega vlagatelja, saj tudi pozitivna razrešitev teh pravnih vprašanj ne bi vplivala na pravni položaj prvega vlagatelja v konkretnem revizijskem postopku. Prvi vlagatelj mora namreč v tem konkretnem revizijskem postopku za dosego boljšega pravnega položaja v postopku oddaje javnega naročila od tistega, v katerem je, dokazati le to, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je med naročnikom in prvim vlagateljem spor o tem, ali je naročnik upravičeno spoznal ponudbo izbranega ponudnika za pravilno in zato izbranemu ponudniku oddal javno naročilo.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" opredeljena kot "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1).

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna zaradi pogojnega roka izdelave projekta, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo v tem delu spreminjal, kar je z vidika ZJN-1 (54. in 55. člen) nedopustno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik predpisal obrazec "ponudba" oziroma "ponudba za izdelavo karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" (stran 19 razpisne dokumentacije), v katerem je med drugim tudi določena rubrika "Čas izdelave karte hrupa dni mesecev", v tem obrazcu pa ni kakšnih podrobnejših navodil. V prvem odstavku točke 2.14.3 Ponudba poglavja 2 Posebni del (stran 15 razpisne dokumentacije) je naročnik določil "V obrazec ponudba naj ponudnik vpiše točen naziv ponudnika, izpolni ponudbeno vrednost, morebitni popust, davek na dodano vrednost ter skupno ponudbeno vrednost." Tudi iz te določbe ne izhaja nobeno podrobnejše navodilo, kako treba izpolniti navedeno rubriko, oziroma v tej določbi celo tudi ni zahteve po izpolnitvi te rubrike. Zahtevo po izpolnitvi te rubrike je mogoče razbrati šele iz določbe iz 3. točke pod naslovom Ponudbena dokumentacija (stran 16 razpisne dokumentacije), kjer je (v povezavi z drugim odstavkom točke 2.14.3 Ponudba poglavja 2 Posebni del) določeno, da je sestavni del ponudbe "izpolnjen obrazec ''prijava''" (iz česar sledi, da je treba ta obrazec torej izpolniti), vendar tudi iz te zahteve ni mogoče razbrati, kateri je še dopusten način izpolnitve te rubrike. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je iz tako pripravljene razpisne dokumentacije mogoče kot nesporno ugotoviti le to, da je treba izpolniti prostorčka rubrike iz obrazca "ponudba za izdelavo karte hrupa za Mestno občino Ljubljana" (stran 19 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik rubriko izpolnil z naslednjo vsebino "Čas izdelave karte hrupa 21 dni / mesecev po prejetju zadnjega potrebnega podatka po razpisni dokumentaciji, vendar ne kasneje kot do 30.07.2007". Najprej velja ugotoviti, da je izbrani ponudnik rubriko izpolnil, k njej pa je dodal tudi dostavek "po prejetju zadnjega potrebnega podatka po razpisni dokumentaciji, vendar ne kasneje kot do 30.07.2007". Nadalje je mogoče ugotoviti, da obrazec iz razpisne dokumentacije sicer predvideva le dva prostorčka za vnos podatkov, vendar iz drugih določb oziroma delov razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati, da bi razpisna dokumentacija določala kakšen poseben način izpolnitve te rubrike, naročnik pa sicer ni določil nobene posebne omejitve.

V skladu s 54. členom ZJN-1 velja, da "naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno." Iz vpogleda v spisno dokumentacijo je razvidno, da je naročnik z dopisom št. 354-949/2005-78 z dne 16. 10. 2006 od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila, ki mu jih je slednji posredoval z dopisom z dne 19. 10. 2006. V pojasnilih je izbrani ponudnik podal podrobno oceno terminskega plana, iz katere izhaja, da je izbrani ponudnik terminski plan razdelil na 5 faz, pri tem pa bodo prve štiri faze dolge "cca 1 mesec", peta faza pa "do 5 dni".

Naročnik je kot eno izmed meril predvidel tudi merilo "terminski plan", po katerem je mogoče dobiti največ 10 točk (stran 14 razpisne dokumentacije). Iz vpogleda v obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 je mogoče ugotoviti, da je naročnik pri točkovanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval podatek "4mes5dni", ki pa ni isti podatek tistemu, ki je že naveden v ponudbi izbranega ponudnika. Iz podanih dodatnih pojasnil izbranega ponudnika je najprej mogoče ugotoviti, da naročnik zaradi uporabe pojmov cca in do ni mogel točno določiti ponujenega roka izvedbe del, zaradi česar tudi ne držijo naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo št. 354-949/2005-121 z dne 22. 12. 2006, kjer naročnik navaja, da izbrani ponudnik delo "namerava zaključiti v 4 mesecih in 5 dneh". Namreč, naročnik ne more ob upoštevanju nedoločenih rokov iz podanih pojasnil izbranega ponudnika z dne 19. 10. 2006 sam (!) določiti določenosti roka, v tem primeru celo zelo natančnega roka (pojem cca pa lahko sicer tudi pomeni odstopanje navzgor in ne le navzdol). Tako je mogoče ugotoviti, da je rok, kot ga je podal izbrani ponudnik v dodatnih pojasnilih z dne 19. 10. 2006, kvečjemu določljiv, nikakor pa ne določen in zato tudi ne nedvoumno naveden. Nadalje je mogoče tudi ugotoviti, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo št. 354-949/2005-121 z dne 22. 12. 2006 navaja, da "dodatna pojasnila so bila zahtevana zato, ker v ponudbi navedeni čas izdelave ni nedvoumno naveden, ampak ga ponudnik definira z dvema, med seboj sicer nenasprotujočima, vendar neskladnima izjavama, ki ju ni mogoče hkrati upoštevati v smislu jasne določitve časa izdelave ponujene naloge", nato pa še pojasnjuje, da je "pri ocenjevanju ponudb upošteval rok za izdelavo karte hrupa, podanega v dodatnem pojansilu, z vedenjem, da so vhodni podatki izvajalcu že na razpolago (citirani v projektni nalogi), pri tem je v ta rok še vedno vključen v ponudbi definirani rok izdelave karte ''21 dni''". Čeprav je mogoče zavzeti stališče, da je čas 21 dni že vsebovan v roku, podanem v pojasnilu z dne 19. 10. 2006 (tj. kot ga razume naročnik: 4 meseci in 5 dni), pa je tudi razvidno, da ta rok (oziroma to obdobje) ni bil na že nedvoumen način določen v predloženi ponudbi, zaradi česar ugotavljanje tega podatka naknadno ni več mogoče in taki določitvi roka je mogoče pripisati elemente spreminjanja vsebine ponudbe iz 54. člena ZJN-1, česar pa naročnik ne bi smel oziroma ne sme dovoliti. V tem primeru je tudi treba opozoriti, da so se ponudniki že na odpiranju ponudb lahko seznanili z roki konkurentov (gl. zapisnik o odpiranju ponudb št. 354-949/2005-7 z dne 9. 10. 2006), zaradi česar bi ponudnik, ki svojih podatkov ne bi posredoval na "dovolj jasen" način, lahko v kasnejši fazi (pri posredovanju pojasnil) prišel v neupravičeno ugodnejši položaj, kar je z vidika 7. člena ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov) nedopustno.

Ker je Državna revizijska komisija že glede na te argumente sledila vlagateljevi revizijski navedbi, predlagano zaslišanje M. L. kot priče ni bilo potrebno.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi nepredložitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

Državna revizijska komisija je o navedenem vprašanju odločala že na podlagi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja in na podlagi predstavljenih argumentov naročnika in drugega vlagatelja presodila, da revizijska navedba, da je za izvajanje predmeta javnega naročila dovoljenje na podlagi posebnega zakona potrebno, ni utemeljena, zaradi česar tej (vsebinsko enaki) revizijski navedbi prvega vlagatelja ni sledila.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi nepredložitve z razpisno dokumentacijo predpisanih listin v zvezi s pogoji nekaznovanosti za ponudnika Darh2.

Prvi vlagatelj navaja, da predložena dokazila ponudnika Darh2 ne dokazujejo, da bi ta ne bil obsojen za kazniva dejanja (točka 2.8.3 razpisne dokumentacije), da ni predložil potrdila ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, in da predloženi prevodi ne vsebujejo vseh obličnostnih zahtev, predpisanih v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v točko 2.8.3 razpisne dokumentacije (stran 11) in ugotovila, da je v njej navedeno:
"2.8.3 Potrdilo ministrstva, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen
DOKAZILO:
1. Potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco.
2. Izjava, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo."

Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki 2.7 razpisne dokumentacije (stran 11) sicer uredil vprašanje nastopanja s predložitvijo skupne ponudbe, vendar pa naročnik ni uredil tudi vprašanja dokazovanja izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti v primeru nastopanja skupnih ponudnikov. Ob tem Državna revizijska komisija pri pregledu razpisne dokumentacije tudi ni ugotovila, da bi naročnik uredil vprašanja, povezana z nastopanjem tujih ponudnikov.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudnik Darh2 k ponudbi predložil:
- potrdilo Gospodarskega sodišča v Zagrebu št. TK-Ev-4937/06 z dne 4. 11. 2006, da "ni bil pri tem sodišču voden noben postopek niti izdana pravnomočna sodba, s katero bi se navedeni pravni osebi prepovedalo opravljanje dejavnosti",
- potrdilo Gospodarskega sodišča v Zagrebu št. TK-Ev-4934/06 z dne 4. 11. 2006, da zoper A. š. "I. ni izrečen varstveni ukrep prepovedi opravljanja določene dolžnosti v smislu 4. tč. 31. čl. Zakona o gospodarskih prestopkih, II. niso nastopile pravne posledice obsodbe glede prepovedi opravljanja določene dejavnosti v podjetjih in drugih pravnih ubjektih in državnih organih v smislu 1. odst. 38. čl. Zakona o gospodarskih prestopkih",
- izjavo (brez datuma, potrjena 26. 9. 2006) o nekaznovanosti za pravno osebo Darh2, d. o. o., graditeljstvo in akustika, v kateri je navedeno: "pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da zoper firmo Darh2 d.o.o. graditeljstvo in akustika ni uveden, voden, niti izdana pravnomočna sodba v katerem koli kazenskem postopku, vključno s sodelovanjem v kriminalni združbi, pri korupciji, goljufiji ali pranju denarja",
- izjavo (brez datuma, potrjena 26. 9. 2006) o nekaznovanosti A. š. kot odgovorne osebe pravne osebe Darh2.

V 41. členu ZJN-1 je določeno, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje za priznanje sposobnosti, ki jih mora že v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki. Prvi odstavek 42. člena ZJN-1 določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolniti ponudnik, drugi odstavek 42. člena ZJN-1 pa določa dokaze za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1, ki jih mora ponudnik predložiti ponudbi. Naročnik je pogoj, naveden v točki 2.8.3 razpisne dokumentacije, določil v povezavi s 3. točko prvega odstavka 42. člena ZJN-1, torej kot obvezni pogoj, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik in kot dokazilo za njegovo izpolnjevanje predložiti z razpisno dokumentacijo zahtevano potrdilo ministrstva. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-1 mora naročnik izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1.

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni vnesel določb glede dokazovanja izpolnjevanja pogojev za skupne ponudnike, je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 47. člena ZJN-1, ki določa, da "se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj". Glede na dejstvo, da pomeni pogoj iz točke 2.8.3 razpisne dokumentacije obvezen pogoj, ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, torej samostojno tudi ponudnik Darh2 kot partner iz skupne ponudbe. Da mora navedeni pogoj izpolnjevati tudi ponudnik Darh2, čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebne vsebine glede tujih ponudnikov in načina dokazovanja izpolnjevanja pogojev za skupne ponudnike, je mogoče razbrati s pomočjo jezikovne razlage določb razpisne dokumentacije. Namreč, naročnik je v uvodnem stavku točke 2.8 razpisne dokumentacije (stran 11) določil, da "naročnik določa naslednje obvezne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila", ponudnik pa je v skladu z definicijo iz 3. točke 3. člena ZJN-1 "dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb" (poudarila Državna revizijska komisija). Ponudnika A-projekt in Darh2 pa sta tudi sicer v partnerskem odnosu (razvidno iz celotne ponudbe, zlasti sporazuma z dne 7. 10. 2006) in ne v razmerju ponudnik s podizvajalcem.

Glede na navedeno v prejšnjem odstavku obrazložitve odločitve Državne revizijske komisije je treba ugotoviti, da za ugotavljanje izpolnjevanja tega pogoja nista merodajni dokazili, ki se nanašata na A. š. (saj je ta oseba zgolj odgovorna oseba pravne osebe âˆ" ponudnika Darh2 in kot taka A. š. ni ponudnik v smislu 3. točke 3. člena ZJN-1), ampak je relevantno, ali sta drugi dve dokazili (potrdilo z dne 4. 11. 2006 in izjava (brez datuma, potrjena 26. 9. 2006)) skladni z zahtevami razpisne dokumentacije. Glede na navedeno zato tudi morebitna neustreznost (nepravilnost) dokazil, ki se nanašata na A. š., ne more vplivati na to, da bi (sploh) zaradi tega ponudbo izbranega ponudnika lahko označili kot nepravilno.

Ker je ponudnik Darh2 tuj ponudnik (iz vpogleda v izpisek iz sodnega registra z dne 1. 9. 2006 za ponudnika Darh2 je razvidno, da ima ta ponudnik sedež v Samoboru in torej v Republiki Hrvaški), in glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni specificiral vsebine za tuje ponudnike, je ob tem treba upoštevati tudi 42.b člen ZJN-1, ki določa "Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni.", in 44. člen ZJN-1, ki določa: "Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego."

V zvezi z uporabo 42.b člena ZJN-1 pa je treba nadalje upoštevati tudi dejstvo, da je Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001, 4/2006) z uveljavitvijo Pravilnika o prenehanju veljavnosti Navodila o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 4/2006) prenehalo veljati. S tem, da Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin več ne velja, so se potencialni ponudniki lahko seznanili tudi v postopku oddaje javnega naročila, saj je en izmed potencialnih ponudnikov naročniku postavil vprašanje v zvezi s prevodi tujih listin v slovenski jezik, pri tem pa se je skliceval na dejstvo, da Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin več ne velja. Naročnik je v zvezi s postavljenim vprašanjem posredoval odgovor št. 354-949/2005-59 z dne 2. 10. 2006. Upoštevajoč dejstvo, da je Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin prenehalo veljati 14. 1. 2006, torej pred začetkom oziroma uvedbo postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, tega predpisa ni mogoče več uporabiti ali se nanj sklicevati, saj ne gre za zavezujoč predpis. Vsak ponudnik je torej tako bil zavezan izpolniti zahteve iz razpisne dokumentacije, kot se te glasijo.

Iz točke 2.8.3 razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot pogoj določil, da mora iz "potrdila ministrstva" izhajati, da ponudnik "... zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen". Ponudnik Darh2 je predložil potrdilo Gospodarskega sodišča v Zagrebu št. TK-Ev-4937/06 z dne 4. 11. 2006. V skladu z Navodilom o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin je veljalo, da za izkazovanje izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti zadostuje potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda oddelek za gospodarske prestopke pri Trgovskem sodišču (Trgovački sud). Ker Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil, in o načinu preveritve teh listin več ne velja, predloženo potrdilo sodišča (s primerjavo originalne listine in prevoda je sicer mogoče ugotoviti enakost med pojmoma Gospodarsko sodišče in Trgovsko sodišče) samo ne zadostuje več, za vsebino pogoja in način dokazovanja njegovega izpolnjevanja pa je treba upoštevati vsebino razpisne dokumentacije. Namreč, iz predloženega potrdila je razvidno, da ga je izdalo Gospodarsko sodišče v Zagrebu in ne ministrstvo, pristojno za pravosodje (kot je bila zahteva razpisne dokumentacije), nadalje pa je iz tega potrdila razvidno, da potrdilo izkazuje, da se ponudniku Darh2 "ni ... prepovedalo opravljanje dejavnosti", kar pa tudi ni vsebina iz zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na kazniva dejanja. Iz teh razlogov predloženo potrdilo za ponudnika Darh2 ni skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. V zvezi s tem namreč velja tudi opozoriti na peti odstavek 12. člena ZJN-1, po katerem velja, da se "za presojo spornih vprašanj vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali ponudba v slovenskem jeziku", naročnik pa je sicer v točki 2.2 razpisne dokumentacije (stran 10) določil, da "ponudbe morajo biti napisane v slovenskem jeziku", v odgovoru (oziroma dodatnih pojasnilih) št. 354-949/2005-59 z dne 2. 10. 2006 pa je tudi pojasnil,da "morajo biti prevodi izvedeni s strani sodnega prevajalca". Upoštevajoč prevode v slovenski jezik je mogoče razumeti, da ponudnik Darh2 s predložitvijo potrdila št. TK-Ev-4937/06 z dne 4. 11. 2006 ni izkazal izpolnjevanja postavljenega pogoja.

Ponudnik Darh2 je v skupni ponudbi predložil tudi izjavo (brez datuma, potrjena 26. 9. 2006), dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, v kateri zatrjuje, da zoper njega "ni uveden, voden, niti izdana pravnomočna sodba v katerem koli sodnem postopku ...", iz česar bi bilo mogoče ugotavljati, ali bi za dokazovanje pogoja iz točke 2.8.3 razpisne dokumentacije tej izjavi lahko pripisali pomen nadomestne izjave v skladu s 44. členom ZJN-1. Vendar preden se Državna revizijska komisija spusti v vsebinsko obravnavo tega vprašanja, je treba tudi opozoriti, da iz 44. člena ZJN-1 izhaja, da morajo (in bi v primeru upoštevanja izjave ponudnika Darh2 morali biti) za uporabo instituta nadomestne izjave iz 44. člena ZJN-1 izpolnjeni zakonski znaki iz 44. člena ZJN-1 in torej je (oziroma bi bilo) treba najprej ugotoviti, ali "v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona ..."

V zvezi z vprašanjem kazenske odgovornosti pravnih oseb v Republiki Hrvaški velja ugotoviti, da je v Republiki Hrvaška možna kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja v skladu z Zakonom o odgovornosti pravnih osoba za kaznena dela (Narodne novine, št. 151/2003; v nadaljevanju: ZOPOKD). V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZOPOKD sodišče po pravnomočnosti sodbe, s katero obsodi pravno osebo, po uradni dolžnosti obvesti pristojni organ za vodenje kazenske evidence, sodni ali drug register, v katerega je ta pravna oseba vpisana, zaradi vpisa kaznivega dejanja ali sankcije. Iz prvega odstavka 22. člena ZOPOKD je tako razvidno, da se evidentirajo tudi podatki o kaznivih dejanjih pravnih oseb.

V zvezi z razrešitvijo vprašanja, ali je za evidentiranje teh podatkov res pristojno ministrstvo za pravosodje, ki bi naj izdalo tudi potrdilo, kot je zahteva iz razpisne dokumentacije, pa je treba upoštevati, da v skladu z 19. členom Uredbe o unutarnjem ustrojstvu Ministarstva pravosuÄ"a, uprave i lokalne samouprave (Narodne novine, št. 70/2001, 4/2002) v okviru ministrstva, pristojnega za pravododje (upoštevajoč 24. člen Zakona o ustrojstvu i djelokrugu ministarstava i državnih upravnih organizacija; Narodne novine, št. 199/2003), deluje Uprava za kazensko pravo (Uprava za kazneno pravo), znotraj nje pa Oddelek za kazenske evidence (Odjel za kaznene evidencije; alinea b drugega odstavka 19. člena Uredbe o unutarnjem ustrojstvu Ministarstva pravosuÄ"a, uprave i lokalne samouprave).

Ravno tako je treba upoštevati, da je bil na podlagi 162. člena Zakona o kaznenom postupku (Narodne novine, št. 110/97, 27/98, 112/99) sprejet Pravilnik o kaznenoj evidenciji (Narodne novine, št. 25/2000, 42/2003, 92/2004). V skladu s 1. členom Pravilnika o kaznenoj evidenciji velja, da kazensko evidenco vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. V skladu s Pravilnikom o izmjenama i dopunama Pravilnika o kaznenoj evidenciji (Narodne novine, št. 92/2004) je bil spremenjen 2. člen Pravilnika o kaznenoj evidenciji. V skladu s to spremembo se 2. člen Pravilnika o kaznenoj evidenciji tako (smiselno v prevodu) glasi: "Kazenska evidenca se vodi za vse identificirane fizične in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: osebe), pravnomočno obsojene za kazniva dejanja na področju Republike Hrvaške, kot tudi â??" (poudarila Državna revizijska komisija; v besedilu v hrvaškem jeziku pa se ta določba glasi: Kaznena evidencija vodi se za sve identificirane fizičke i pravne osobe (u daljnjem tekstu: osobe) pravnomoÄ"no osuÄ"ene za kaznena djela na području Republike Hrvatske, kao i â??). V 3. členu Pravilnika o kaznenoj evidenciji je določena vsebina kazenske evidence. Nadalje, iz 6. člena Pravilnika o izmjenama i dopunama Pravilnika o kaznenoj evidenciji izhaja, da je bil dopolnjen tudi 12. člen Pravilnika o kaznenoj evidenciji, saj je bilo dodano besedilo (smiselno v prevodu): "Podatki iz evidence o pravni osebi se smejo dati tudi sami pravni osebi na njeno obrazloženo zahtevo, če za to obstaja upravičen interes, utemeljen na zakonu." (v besedilu v hrvaškem jeziku se ta določba glasi: Podaci iz evidencije o pravnoj osobi smiju se dati i samoj pravnoj osobi na njen obrazložen zahtjev ako za to postoji opravdan interes utemeljen na zakonu.).

Iz vseh navedenih določb predpisov Republike Hrvaške je razvidno, da bi ponudnik Darh2 lahko predložil potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki bi ustrezalo zahtevam iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je mogoče ugotoviti, da za ugotavljanje ustreznosti podane izjave v smislu nadomestne izjave iz 44. člena ZJN-1, niso podani zakonski znaki iz 44. člena ZJN-1. Ugotovljeno je namreč bilo, da državni organ (v tem primeru ministrstvo, pristojno za pravosodje, Republike Hrvaške) z razpisno dokumentacijo zahtevano potrdilo izdajajo in bi ga zato ponudnik Darh2 lahko tako pridobil kot predložil v svoji ponudbi.

Prvi vlagatelj tudi trdi, da "priloženi prevodi oziroma izjave ne vsebujejo vseh obličnostnih zahtev predpisanih v razpisni dokumentaciji", vendar te revizijske navedbe ni konkretiziral niti utemeljil, katerih obličnostnih zahtev razpisne dokumentacije ne izpolnjujejo, zaradi česar ji Državna revizijska komisija v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni sledila.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi nepredložitve listin, ki ne zajemajo vseh pravnih stanj v zvezi s pogojem poravnanih davkov in drugih obveznosti za ponudnika Darh2.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v točko 2.8.4 razpisne dokumentacije (stran 12) in ugotovila, da je v njej navedeno:

"2.8.4 Ponudnik mora imeti poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež. Ponudnik, ki ima sedež v tujini, mora imeti v Republiki Sloveniji poravnane tiste dajatve, ki jih je moral poravnati v Republiki Sloveniji
DOKAZILO:
Potrdilo pristojne izpostave Davčnega urada RS, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe, da ima ponudnik poravnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi."

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudnik Darh2 k ponudbi predložil potrdilo Ministrstva za finance - Davčne uprave, Območnega urada Zagreb, Izpostave Samobor št. 513-007-01/10/2006-01 z dne 11. 9. 2006, s katerim ta potrjuje, da "davčni zavezanec Darh2 d.o.o. â?? na dan 11. 9. 2006 nima dolga po osnovi javnih dajatev, o katerih vodi uradno evidenco davčna uprava".

Ker prvi vlagatelj zatrjuje, da iz predloženega dokazila hrvaške davčne uprave ne izhaja, da bi imel ponudnik Darh2 poravnane "poslovne obveznosti", se je Državna revizijska komisija pri ugotavljanju utemeljenosti vlagateljeve revizijske navedbe omejila zgolj na vsebino revizijske navedbe, kot jo je predstavil prvi vlagatelj.

V skladu z 2. členom Zakona o Poreznoj upravi (Narodne novine, št. 67/2001, 94/2001, 177/2004; v nadaljevanju: ZPU) je hrvaška davčna uprava organizacija v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, katere temeljna naloga je uporaba davčnih predpisov in predpisov o plačanju obveznih prispevkov. V 3. členu ZPU so določene naloge hrvaške davčne uprave, med drugim je v 12. točki prvega odstavka 3. člena ZPU določeno, da hrvaška davčna uprava izdaja dokumente o dejstvih, o katerih davčna uprava vodi uradno evidenco. V skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 3. člena ZPU hrvaška davčna uprava opravlja še druge naloge, vendar so vse te povezane zgolj z davki (hr. porezi) in prispevki (hr. doprinosi). Iz 3. člena ZPU je mogoče razbrati, da sodijo v delokrog hrvaške davčne uprave zgolj "javne dajatve" in ne tudi "poslovne obveznosti".

Čeprav je res, da je naročnik v točki 2.8.4 razpisne dokumentacije zapisal, da mora ponudnik imeti poravnane "poslovne obveznosti" (kot trdi prvi vlagatelj, da je navedeno v razpisni dokumentaciji) in za to predložiti dokazilo davčnega organa, pa je nesporno, da se v skladu s prvim odstavkom 116. člena Ustave Republike Hrvške (Narodne novine, št. 56/90, 135/97, 8/98 âˆ" prečiščeno besedilo, 113/2000, 124/2000 âˆ" prečiščeno besedilo, 28/2001) organizacija in naloge državne uprave ter način njihovega izvajanja urejajo z zakonom. Upoštevajoč, da ZPU (kot zakon kot pravni akt, ki določa naloge hrvaške davčne uprave) ne uvršča v delokrog hrvaške davčne uprave tudi "poslovnih obveznosti" kot takih, je objektivno nemogoče, da ponudniki predložijo dokazilo, ki ga je sicer naročnik predpisal, domnevno pristojni organ (davčni organ) pa ga ne izdaja. Velja torej ugotoviti, da naročnik ne more širiti pristojnosti upravnim organom s svojimi avtonomnimi normami. Zaradi tega se Državna revizijska komisija ne strinja s prvim vlagateljem, da bi izbrani ponudnik moral predložiti potrdilo davčne uprave z vsebino, kot jo zatrjuje prvi vlagatelj, zato je ocenila, da taka revizijska navedba prvega vlagatelja ni utemeljena.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi predložitve pogojne izjave o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kar je v nasprotju zahtevo iz točke 2.9.2 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v točko 2.9.2 razpisne dokumentacije (stran 13) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Izbrani izvajalec je dolžan najkasneje v 10 (desetih) dneh od sklenitve pogodbe, kot pogoj za veljavnost pogodbe, izročiti naročniku bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % od vrednosti pogodbe. Garancija za dobro izvedbo mora veljati do zaključka veljavnosti pogodbe.
Ponudnik je v ponudbi dolžan predložiti izjavo banke, da bo dala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti."

Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo je mogoče ugotoviti, da naročnik ni določil vsebine izjave banke, niti ni izrecno zahteval, da se banka brezpogojno zaveže tako bančno garancijo izdati.

Iz vpogleda v tretji odstavek točke 2.9 Finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopku javnega naročila razpisne dokumentacije (stran 13) pa je razvidno, da je naročnik določil: "Bančne garancije, ki morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv, morajo biti izdane po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta mora biti enaka valuti javnega naročila." in je naročnik torej z razpisno dokumentacijo zahtevanim bančnim garancijam predpisal obligatorno (... morajo ...) lastnost brezpogojnosti, vendar je mogoče tudi ugotoviti, da je v tem primeru brezpogojnost vezana na trenutek njene vnovčitve in ne na trenutek njene izdaje.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je predložil "izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 257" z dne 29. 9. 2006, ki se glasi:
"Na podlagi vloge â?? izjavljamo, da bomo, v kolikor bo ponudnik izbran na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik, izdali garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne dokumentacije ter v skladu s poslovno politiko" banke.

Najprej velja kot nesporno ugotoviti, da je izbrani ponudnik izjavo banke predložil, zato v tem delu med strankama ne more biti spora.

Ker pa iz razpisne dokumentacije ne izhaja nobena zahteva ali omejitev glede vsebine izjave banke (domnevno v zvezi z njeno brezpogojnostjo), kot sicer ni predloženega vzorca izjave, ki bi ga bilo mogoče primerjati s podano izjavo banke in ugotavljati morebitna (nedopustna) odstopanja oziroma neskladnosti, podane izjave banke iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nepravilno. Namreč, od ponudnika ni mogoče zahtevati več, kot zahteva sama razpisna dokumentacija. Ob tem pa sicer velja tudi pripomniti, da prvi vlagatelj niti ni konkretiziral oziroma pojasnil domnevno odstopanje oziroma neskladnost podane izjave banke z zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi zaradi nepredložitve referenc na listinah, predpisanih z razpisno dokumentacijo in v nasprotju z vsebino, zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku točke 1.2 Priprava ponudbene dokumentacije (stran 4 razpisne dokumentacije) določil: "Ponudbena dokumentacija mora vsebovati vse ustrezno izpolnjene obrazce, obrazložene in zahtevane v posebnem delu razpisne dokumentacije in sicer v vrstnem redu kot so le-ta navedena. Za izpolnjenimi obrazci morajo biti priložene zahtevana dokazila v vrstnem redu, kot ustreza obrazcem, na katere se nanašajo."

Nadalje je naročnik v točki 2.8.6 razpisne dokumentacije (stran 12) določil: "Ponudnik naj v priloženo tabelo navede seznam strokovnjakov, ki bodo opravljali dela z razpisanega področja. Za vsakega mora predložiti poslovni življenjepis z navedbo referenc s področja razpisanega projekta za obdobje zadnjih treh let."

V točki 2.10 Merila za izbor najugodnejšega ponudnika in ocenjevanje ponudb razpisne dokumentacije (stran 13âˆ"14) je naročnik pod 2. točko (reference s področja modeliranja hrupa in izdelave karte hrua âˆ" 20 točk) določil:
"Kot reference se štejejo tista dela, za katere je mogoče trditi, da vsebujejo večino elementov iz Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/2004), 3. člena, 17. točke.

2.a Potrjene reference posameznih strokovnjakov (priložen obrazec)
S potrjenimi referencami strokovna komisija ugotavlja ali so dela, katera ponudnik navaja kot reference, izvedena v skladu s pričakovanji in zahtevami naročnika.
do 3 reference 5 točk
od 4 do 6 referenc 10 točk
7 in več referenc 15 točk

2.b Potrjene reference podjetja (priložen obrazec)
do 3 reference 1 točka
od 4 do 6 referenc 3 točke
7 in več referenc 5 točk"

V točki 2.14.3 Ponudba razpisne dokumentacije (stran 15) in pod naslovom Ponudbena dokumentacija (stran 16) se naročnik sklicuje na to, da ponudbeno dokumentacijo sestavljajo tudi "reference podjetja iz točke 2.10". V opombi na strani 16 je tudi navedeno "(ponudnik naj izpolni priložene obrazce)". V obrazcu, kot izhaja iz priloge 2.8.6, je naročnik predpisal tabelo, pod njo pa je podana opomba: "Tej tabeli je potrebno predložiti poslovne življenjepise in reference iz razpisanega področja âˆ" priložen obrazec. Te reference se vrednotijo v skladu s točko 2.10 merila âˆ" reference strokovnjakov." Na naslednji strani razpisne dokumentacije, torej na strani 23, je naročnik predpisal vsebino in obliko referenčnega potrdila za reference strokovnjakov:

"Naročnik
_
_

POTRDILO

Potrjujemo, da je izvajalec za nas izvedel kartiranje hrupa upoštevajoč večine elementov iz Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 121/2004), 3. člena, 17. točke
v vrednosti: _
v času
in kraju

Celoten projekt je bil izveden kvalitetno: DA NE
Storitev je bila izvedena v skladu s pogodbenimi določili: DA NE

Direktor:
Žig:"

Naročnik je na strani 27 razpisne dokumentacije predvidel obrazec 6. Reference podjetja iz točke 2.10 (brez posebne grafične vsebine ali navodil), na strani 28 razpisne dokumentacije pa je predpisal vsebino in obliko referenčnega potrdila za reference podjetja. Oblika in vsebina tega potrdila sta enaka obliki in vsebini referenčnega potrdila za reference strokovnjakov (stran 23 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil večje število referenc, vendar nobene na obrazcih, kot jih je pripravil naročnik v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik res ni prepovedal, da bi ponudniki predložili reference na drugih obrazcih, kot so tisti iz razpisne dokumentacije, vendar je po drugi strani mogoče ugotoviti, da je naročnik v posameznih določbah razpisne dokumentacije podal opombo (gl. stran 16 razpisne dokumentacije), naj ponudnik izpolni priložene obrazce. Iz predloženih obrazcev "potrdilo" v razpisni dokumentaciji je nadalje tudi razvidna njihova vsebina. Ker so posamezni elementi teh potrdil jasni, pri njih pa so predvideni tudi ustrezni prostorčki za vnos podatkov, je mogoče te elemente šteti kot zahteve razpisne dokumentacije. V skladu z definicijo pravilne ponudbe iz 13. točke 3. člena ZJN-1 je kot pravilno ponudbo mogoče označiti le tisto ponudbo, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Tudi v primeru, da bi sprejeli naročnikovo stališče, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, da predložene reference izbranega ponudnika vsebujejo elemente, na podlagi, katerih je naročnik reference ocenjeval, pa ni mogoče spregledati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji oziroma v svojih obrazcih predvidel posamezne druge elemente, ki jih nekatera potrila izbranega ponudnika ne vsebujejo. Tako npr. potrdili, ki ju je izdal Imos Geateh ponudniku A-projekt, ne vsebujeta podatka o npr. času ali vrednosti, potrdilo, ki ga je izdal Darh2 (Sodelovanje pri izdelavi karte hrupa za hrup cestnega prometa mesta Kutina na Hrvaškem) prav tako ne vsebuje npr. podatka o času. Da npr. podatek o času ni tako nepomembno dejstvo, je tudi razvidno iz točke 2.8.6 razpisne dokumentacije, kjer je naročnik določil, da mora ponudnik poleg poslovnega življenjepisa posameznega strokovnjaka navesti "reference s področja razpisanega projekta za obdobje zadnjih treh let" (poudarila Državna revizijska komisija).

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da naročnik ni v celoti upošteval zahtev iz lastne razpisne dokumentacije, zaradi česar mu je mogoče očitati, da je napačno ugotovil dejansko stanje v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik pa nepravilno predloženih referenc sicer pri točkovanju ponudbe ne bi niti smel upoštevati, saj za takšno ravnanje nima pravne podlage.

Ob ugotovitvi neskladnosti nekaterih predloženih referenc iz ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bila vlagateljeva revizijska navedba utemeljena tudi glede zatrjevanega očitka o izpolnjevanju "večine elementov iz Uredbe ..."

V zvezi z naročnikovo argumentacijo, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo, pa velja naročnika zgolj opomniti, da že iz razpisne dokumentacije (točka 1.6 Zaupnost podatkov; stran 5) izhaja, kako lahko ponudniki zavarujejo (oziroma so lahko zavarovali) svoje interese in morebitne pravne posledice nespoštovanja takega ravnanja. Ponudniki pa bi lahko sicer tudi zahtevali dodatna pojasnila v skladu s 25. členom ZJN-1 ali zoper sporno vsebino razpisne dokumentacije vložili zahtevek za revizijo skladno z določbami ZRPJN. Iz vpogleda v spisno dokumentacijo je razvidno, da v zvezi s to dilemo ni bilo ne zahtev za dodatno pojasnilo ne vloženega zahtevka za revizijo, zaradi česar je treba opozoriti, da po roku za predložitev ponudb postane razpisna dokumentacija aksiom in da je treba zahteve razpisne dokumentacije izpolniti na način, kot se te glasijo, naročnik pa mora pravilnost ponudbe ugotavljati v skladu z zahtevami take razpisne dokumentacije. Naročnik mora namreč v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov) zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, kar tudi pomeni, da ne more postavljati v boljši oziroma slabši položaj posameznih ponudnikov, če za to ne obstaja podlaga (v konkretnem primeru ustrezna drugačna razlaga zahtev iz razpisne dokumentacije, ki bi imela svoj temelj v predhodnem ravnanju iz postopka do predložitve ponudb).

Prvi vlagatelj naročniku tudi očita neartikulirano vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika glede merila dodatne ugodnosti za naročnika, s čimer naj bi naročnik kršil 50. člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v točko 2.10 razpisne dokumentacije (stran 13-14) in ugotovila, da je naročnik v 5. točki te točke določil merilo "dodatne ugodnosti za naročnika", ki ga je ovrednotil s petimi (5) točkami. Naročnik je zapisal: "V kolikor ponudnik v okviru izdelave karte hrupa ponudi dodatne storitve, se le-te lahko ocenijo z dodatnimi 5 točkami."

Iz vpogleda v obvestilo o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006 je razvidno, da je naročnik izbranemu ponudniku pri tem merilu dodelil pet (5) točk. Naročnik pa je prvemu vlagatelju sicer v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-99 z dne 28. 11. 2006 pojasnil: "Glede ocenjevanja dodatnih ugodnosti za naročnika so vsi ponudniki, ki so ponudili dodatne storitve iz naslova obvladovanja hrupa, prejeli enotnih 5 točk. Oba ponudnika sta v svojih ponudbah ponudila dodatne ugodnosti in tako prejela maksimalno število točk (5)."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v pojasnilo št. 354-949/2005-64 z dne 4. 10. 2006, v katerem je naročnik na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (V točki 2.10 Merila za izbor najugodnejšega ponudnika in ocenjevanje ponudb, v točki 5. Dodatne ugodnosti za naročnika je navedeno, da v kolikor ponudnik v okviru izdelave karte hrupa ponudi dodatne storitve, se le-te lahko ocenijo z dodatnimi točkami. Zanima nas, kaj pomeni beseda ''lahko'' - merilo po našem mnenju ni natančno določeno, to pa lahko pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov. Prosimo vas, da specificirate kakšne dodatne storitve bodo upoštevane in kako bodo ocenjevane (razpon").) odgovoril: "Naloga mora biti usklajena z Direktivo 2002/49/EC. V kolikor bodo v okviru razpisane naloge ponudniki ponudili dodatne storitve iz naslova obvladovanja hrupa v Ljubljani, bo naročnik te dodatne storitve ocenil s 5 točkami." Iz podanega pojasnila je razvidno, da je naročnik že pred rokom za predložitev ponudb določil, da bo merilo uporabil na način, da bo vsakemu ponudniku dodelil pet točk, če bo ta ponudil dodatne storitve. Naročnikovo tolmačenje dodatnih storitev se nanaša na storitve iz naslova obvladovanja hrupa v Ljubljani, pri tem pa ni ne omejil ne specificiral teh dodatnih storitev. Zoper tako naročnikovo razlago merila ni noben izmed potencialnih ponudnikov vložil zahtevka za revizijo ali zahteval še dodatna pojasnila v skladu s 25. členom ZJN-1, zaradi česar je mogoče razbrati, da že zgolj dejstvo, da je kateri izmed ponudnikov ponudil kakršnekoli dodatne storitve v zvezi z obvladovanjem hrupa v Ljubljani, zadostuje za pridobitev petih točk.

V skladu s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1 "pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena", v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1 pa velja, da "po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril".

Glede na to, da ne iz prvega ne iz drugega odstavka 78. člena ZJN-1 ne izhaja, kako natančno bi moral naročnik obrazložiti svojo odločitev, iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 pa celo izhaja, da mora naročnik zgolj o svoji odločitvi naročnik obvestiti ponudnike, v tem primeru Državna revizijska komisija ne more pritrditi prvemu vlagatelju. Nenazadnje pa je iz zahtevka za revizijo tudi razvidno, da prvi vlagatelj predlaga kot dokaz le odločitev o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006, ne oporeka pa tudi obrazložitvi, kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-99 z dne 28. 11. 2006. Ker je naročnik postavljeno merilo uporabil na način, kot izhaja iz objave in razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevi revizijski navedbi. Namreč, iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik naročniku ponudil dodatne storitve v zvezi z obvladovanjem hrupa v Ljubljani (stran 11/238 ponudbe), s čimer je bilo mogoče v fazi ugotavljanja utemeljenosti zahtevka za revizijo tudi objektivno preveriti naročnikov način točkovanja ponudbe izbranega ponudnika po spornem merilu.

Po preučitvi utemeljenosti vseh vlagateljevih revizijskih navedb Državna revizijska komisija povzema, da je prvi vlagatelj uspel izkazati neskladje naročnikovega ravnanja z zahtevami lastne razpisne dokumentacije in ZJN-1, zaradi česar je zahtevku za revizijo sledila in odločila, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložžitve prvega zahtevka za revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov v višini 1.300 odvetniških točk za pripravo zahtevka za revizijo, povečanih za 20 % DDV, odvetniških stroškov za vpogled 13. 11. 2006 v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, 2 % materialnih stroškov, povečanih za 20 % DDV, in stroškov za vplačano takso v višini 100.000 tolarjev, poleg tega pa je vlagatelj zahteval tudi povračilo stroškov, kot jih je priglasil v zahtevi za pojasnilo z dne 4. 12. 2006 (prejem obrazloženega obvestila v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, obvestilo stranki v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, posvet s stranko v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, in zahteva za pojasnilo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV), in nenazadnje povračilo stroškov, kot jih je priglasil v obvestilu o nadaljevanju pred Državno revizijsko komisijo z dne 11. 12. 2006, in sicer poleg že priglašenih stroškov v drugih dokumentih še povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v smislu prve pripravljalne vloge v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov izhajala iz vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, kot je razvidna iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006. Navedena vrednost je taka, da je v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) mogoče obračunati 1.300 odvetniških točk.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo in vrednost odvetniške točke (1 odvetniška točka = 0,459 eurov) prvemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 716,04 eurov, materialne stroške v višini 23 odvetniških točk (20 + 3), kar znese 12,67 eurov, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov, materialne stroške v višini ene (1) odvetniške točke, povečane za 20 % DDV, kar znese 0,55 eurov, in znesek vplačane takse, kar preračunano znese 834,59 eurov. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava presežka nad priglašenimi stroški, saj so ti bodisi zajeti v že drugih postavkah bodisi niso potrebni v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006; v nadaljevanju: ZUE), ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve prvega zahtevka za revizijo, v višini 1.591,39 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj je uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, kot so opredeljeni v stroškovniku iz drugega zahtevka za revizijo ("taksa po odmeri organa", zahteva za dodaten vpogled in zahteva županu za odobritev dodatnega vpogleda v višini 100 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, dodaten vpogled v ponudbeno dokumentacijo v višini 150 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, sestava zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, prejem naročnikovega obvestila vsem ponudnikom z dne 8. 12. 2006 v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, dopis županu z dne 8. 12. 2006 v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, posvet s stranko v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, materialni stroški v višini 2 %, povečani za 20 % DDV), poleg teh pa še povračilo stroškov, opredeljenih v stroškovniku iz vloge z dne 8. 1. 2007 (do sedaj priglašeni stroški, prejem naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo v višini 20 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, posvet s stranko (zahtevek za nadaljevanje) v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, obvestilo o nadaljevanju v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, vloga v smislu prve pripravljalne vloge v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, materialni stroški v višini 2 %, povečani za 20 % DDV).

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov izhajala iz vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, kot je razvidna iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 354-949/2005-83 z dne 25. 10. 2006. Navedena vrednost je taka, da je v skladu z Odvetniško tarifo mogoče obračunati 1.300 odvetniških točk.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo in vrednost odvetniške točke (1 odvetniška točka = 0,459 eurov) prvemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 716,04 eurov, materialne stroške v višini 23 odvetniških točk (20 + 3), kar znese 12,67 eurov, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov, materialne stroške v višini ene (1) odvetniške točke, povečane za 20 % DDV, kar znese 0,55 eurov, in znesek vplačane takse, kar preračunano znese 834,59 eurov. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava presežka nad priglašenimi stroški, saj so ti bodisi zajeti v že drugih postavkah bodisi niso potrebni v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo zaradi vložitve drugega zahtevka za revizijo, v višini 1.591,39 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 2. 2007


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana,
- odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana, 2 Ă",
- PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana,
- Epi Spektrum, d. o. o., Strossmayerjeva ulica 11, 2000 Maribor,
- A-projekt, Nataša Kepe - Globevnik, s. p., Vinarje 110b, 2000 Maribor,
- Darh2, d. o. o., Ljubičin prolaz 3, 10430 Samobor, Republika Hrvaška,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.