018-415/2006 Občina Tržič

Številka: 018-415/06-45-0570

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter članic Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili gospodarska družba KOVINOPLASTIKA PISKAR MP, d. o. o., Gorenjska cesta 9, 1234 Mengeš, ki jo zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), ter gospodarska družba Nivo, d. d., Lava 11, 3001 Celje (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23. februarja 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 02. oktobra 2006 in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 29. septembra 2006 se združita v skupno obravnavanje in enotni postopek revizije postopka oddaje javnega naročila.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja z dne 02. oktobra 2006 se v delu, v katerem zatrjuje, da je naročnik za pridobitev razpisne dokumentacije zahteval nesorazmerno visoko plačilo, saj nikakor ni mogel imeti tako visokih materialnih stroškov z razmnoževanjem razpisne dokumentacije (točka 2 pravovarstvenega zahtevka), ugodi.

Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 02. oktobra 2006 se v preostalem delu zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja z dne 29. septembra 2006 se v delu, ki se nanaša na pomanjkljivosti grafičnih prilog (slabe oznake tras cevovodov, nejasno definirano obstoječe in bodoče stanje sistema/sistemov, ni premerov cevi, dolžin), ugodi in se v tem delu razpisna dokumentacija predmetnega javnega naročila razveljavi.

Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja z dne 29. septembra 2006 se v delu, ki se nanaša na manjkajoče opise geomehanskih karakteristik tal (v obstoječi razpisni dokumentaciji jih sploh ni), ugodi.

Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 02. oktobra 2006 se v preostalem delu zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.514,88 EUR v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.669,17 v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu Republike Slovenije številka 88/2006, z dne 18. avgusta 2006, pod številko objave Ob-23412/06, pa tudi v Uradnem listu EU številka 2006/S 155, z dne 17. avgusta 2006, pod številko objave 167264 objavil javni razpis za oddajo javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" po odprtem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Predhodni razpis v povezavi s predmetnim javnim naročilom je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 28/2006, z dne 17. marca 2006, pod številko objave Ob-7741/06, pa tudi v Uradnem listu EU številka 2006/S 53, z dne 17. marca 2006, pod številko objave 55231.

Naročnik je dne 02. oktobra 2006, torej pred rokom za sprejemanje ponudb (do dne 03. oktobra 2006 do 11. ure), prejel zahtevek za revizijo prvega vlagatelja (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo prvega vlagatelja), kar nedvoumno izhaja iz naročnikovega "Potrdila", izdanega dne 02. oktobra 2006 ob 9.40. uri. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita kršitev 4. in 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije številka 39/2000, 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), prvega odstavka 24. člena ZJN-1 in 32. člena ZJN-1, obenem pa zahteva in predlaga, da:
a) naročnik oziroma Državna revizijska komisija spremeni razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na specifikacijo poliestrskih cevi in podaljša rok za oddajo ponudb, podrejeno pa, da razveljavi postopek predmetnega javnega naročila;
b) naročnik povrne prvemu vlagatelju stroške za pridobitev razpisne dokumentacije v delu, ki ne pomenijo stroškov razmnoževanja;
c) naročnik povrne prvemu vlagatelju stroške predpisane takse v višini 400.000,00 SIT;
d) naročnik povrne prvemu vlagatelju stroške odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo po odvetniški tarifi v višini 3000 odvetniških točk ter davek na dodano vrednost, vključno s 3 % materialnimi stroški.
Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da:
I. je naročnik v razpisni dokumentaciji (poglavje 3, podpoglavje 3.3.2 Opis del - kanalizacijski sistem) določil, da se bodo za komunalno odpadno vodo v kanalih ter odpadno padavinsko vodo v naselju Zvirče uporabljale poliestrske cevi. Naročnik po navedbah prvega vlagatelja za omenjene cevi zahteva, da so izdelane na centrifugalni način in da ustrezajo vrednosti togosti SN 10000 N/m², pri čemer po mnenju prvega vlagatelja naročnik svojih zahtev po poliestrskih ceveh ni opravičil. Po mnenju prvega vlagatelja so poliestrske cevi ekvivalentne drugim vrstam cevi (na primer cevi iz polivinilklorida, polipropilena, polietilena, betona), prav tako pa obstaja tudi več načinov izdelave poliestrskih cevi in mej togosti. Na trgu je po mnenju prvega vlagatelja mogoče dobiti tudi cevi z boljšo togostjo, do SN 16000 N/m² in ni razloga, da bi naročnik zahteval le cevi z določeno stopnjo togosti. S tem, ko je naročnik od vseh naštetih ekvivalentnih vrst cevi izbral prav poliestrske, poleg tega pa določil še način izdelave in togost ter svoje določitve ni opravičil, naj bi naročnik po mnenju prvega vlagatelja kršil 32. člen ZJN-1, poleg tega pa tudi 4. in 5. člen istega zakona. Naročnik bi lahko, po mnenju prvega vlagatelja, z dopustitvijo drugih ekvivalentnih vrst cevi in tudi boljšo togostjo dobil ponudbo, ki bi bila zanj ugodnejša in bolj gospodarna. Po prepričanju prvega vlagatelja je naročnik v razpisni dokumentaciji določil takšne specifikacije, ki jih lahko izpolni le en ponudnik na trgu;
II. je naročnik za pridobitev razpisne dokumentacije zahteval plačilo 144.000,00 SIT, pri čemer pa razpisna dokumentacija po mnenju prvega vlagatelja ni tako obsežna, da bi opravičevala takšno plačilo. Obsega namreč fascikel z 288 stranmi razpisne dokumentacije in nekaj stranmi dopolnilnih dokumentov, poleg navedenega pa še 9 načrtov in 3 CD-je. Naročnik po mnenju prvega vlagatelja nikakor ni mogel imeti tako visokih materialnih stroškov z razmnoževanjem razpisne dokumentacije in je po mnenju prvega vlagatelja v povezavi z navedenim kršil prvi odstavek 24. člena ZJN-1.

Naročnik je dne 02. oktobra 2006, torej pred rokom za sprejemanje ponudb (do dne 03. oktobra 2006 do 11. ure), prejel tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, izdan dne 29. septembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo drugega vlagatelja), kar nedvoumno izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odstop dokumentacije v zvezi z javnim naročilom "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda"" šifra 354-015/2006-31, izdanega dne 02. novembra 2006. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga naročniku, da se postopek razpisa ustavi, razpisna dokumentacija dopolni tako, da bo omogočala pripravo pravilnih in primerljivih ponudb ter ponovi razpisni postopek.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi nepopolnega definiranja predmeta javnega naročila, ki onemogoča pripravo pravilne in primerljive ponudbe, nato pa dodaja, da:
I. je naročnik dolžan na podlagi 23. člena ZJN-1 pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Pravilna ponudba je obveznost, ki jo lahko ponudnik izpolni le, ko mu to omogoča razpisna dokumentacija. Drugi vlagatelj še navaja, da mora naročnik potencialnim ponudnikom posredovati čim bolj natančna pojasnila in odgovore na njihova vprašanja, prav tako pa mora vse tehnične zahteve za izvedbo javnega naročila, ki niso dovolj precizno opisane oziroma razumljive pojasniti potencialnim ponudnikom tako, da bodo razložene na nedvoumen način in ne bodo dopuščale različnih razlag. Nejasna navodila po stališču drugega vlagatelja tudi ne smejo iti v škodo potencialnih ponudnikov. Razpisna dokumentacija mora omogočiti primerljivost ponudb, kar pa ne bo možno, ker vsebina razpisne dokumentacije ni jasna, nedvoumna in razumljiva ter tako onemogoča pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb;
II. pri pregledu razpisne dokumentacije, predvsem poglavja 3 "Tehnične specifikacije", ugotavlja, da je le-ta pripravljena izredno pomanjkljivo, grafične priloge pa so po mnenju drugega vlagatelja katastrofalne. Minimalna vsebina, ki bi omogočala pripravo pravilne ponudbe, bi morala biti po mnenju drugega vlagatelja sledeča:
- pregledna situacija M 1:10.000 (5.000) obstoječega stanja kanalizacije in vodovoda;
- pregledna situacija M 1:10.000 (5.000) predvidenih celovitih rešitev - končno predvideno stanje;
- pregledna situacija M 1:10.000 (5.000) razpisanih ureditev (I. faza) z robnimi pogoji.
Ker je razpisana samo ena faza celovitih končnih ureditev, je za pripravljavca ponudbe to ključna vsebina.
III. morajo biti po mnenju drugega vlagatelja na kartah označene dolžine, premeri, označeni objekti z osnovnimi podatki. Takšna praksa se je po mnenju drugega vlagatelja uporabljala pri vseh dosedanjih razpisih (ISPA, PHARE, KOHEZIJA);
IV. so zadrževalni bazeni poddimenzionirani (ATV-A111), kar lahko predstavlja veliko težavo pri pravilnem delovanju kanalizacijskega sistema;
V. so pri opisu predvidene cevne dušilke, ki se za Q krit < 50 l/s ne smejo uporabljati (ATV-A111);
VI. v razpisni dokumentaciji po mnenju drugega vlagatelja manjkajo opisi geomehanskih karakteristik tal, za cevovode in objekte, manjka pa tudi opis elektroenergetskega napajanja črpališč, vodohranov (odvzemna mesta, trase) ter predvidenega daljinskega krmljenja objektov;
VII. bi potreboval vsaj pregledno situacijo obstoječega stanja kanalizacije in vodovoda ter pregledno situacijo predvidenih celovitih rešitev (končno predvideno stanje), posebej tistega dela, ki se nanaša na v tej fazi razpisana dela, saj projekt zajema tako rekonstrukcijo obstoječe trase kot tudi izgradnjo nove.
Na koncu zahtevka za revizijo drugi vlagatelj še navaja stroškovnik (priglaša stroške postopka): taksa 400.000,00 SIT, porto, administrativni stroški 2.000,00 SIT.

Naročnik je dne 25. septembra 2006 izdal "POZIV K DOPOLNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO" številka 353-011/04-05 (v nadaljnjem besedilu: poziv), s katerim je drugega vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo v roku treh dni po prejemu poziva dopolni s potrdilom o vplačilu celotne zahtevane takse v višini 400.000,00 SIT. Naročnikov poziv je drugi vlagatelj prejel dne 04. oktobra 2006, dne 09. oktobra 2006 pa je naročnik prejel dopis "Dopolnitev zahtevka za revizijo" ("naš znak" II/1-KO/6517-3/06) drugega vlagatelja, izdan dne 06. oktobra 2006, s katerem drugi vlagatelj naročniku pošilja kopijo potrdila o plačilu takse. Datum prejema dopolnitve zahtevka za revizijo izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke in dokumenta "Odstop dokumentacije v zvezi z javnim naročilom "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda"" šifra 354-015/2006-31, izdanega dne 02. novembra 2006.

Naročnik je dne 17. oktobra 2006 izdal sklep številka 353-011/04-05, s katerim je zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljena, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zavrgel tudi zahtevo prvega vlagatelja po povrnitvi stroškov za pridobitev razpisne dokumentacije v delu, ki ne pomenijo stroškov razmnoževanja (točka 2 pravovarstvenega zahtevka). V uvodu obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik na kratko povzema dotedanji potek oddaje javnega naročila, nato pa tudi navedbe, ki sta jih v svojih zahtevkih za revizijo podala prvi in drugi vlagatelj. Glede zahtevka za revizijo PRVEGA VLAGATELJA naročnik navaja, da:
- je za predmetno javno naročilo pripravil jasno in popolno dokumentacijo;
- gre za skoraj 40 kilometrov javne kanalizacije, ki se bo gradila v obdobju do leta 2016, pri čemer je predmet konkretnega javnega naročila samo manjši del od načrtovanih investicij;
- je bila za zagotovitev dolgoročno najbolj gospodarne porabe javnih sredstev za gradnjo in obratovanje sistema odvajanja odpadnih voda za naročnika bistveno, da že pri prvem večjem javnem naročilu odloči in opredeli prag tehničnih specifikacij cevi, ki bodo sčasoma postale del bistveno večjega sistema javne kanalizacije. Naročnik še dodaja, da bi se morda lahko odločil tudi za druge vrste cevi, kot to navaja vlagatelj (na primer cevi iz betona, polietilena, polipropilena ali celo polivinilklorida), vendar pa za izbor poliestrskih cevi govorijo dobre izkušnje njihove uporabe, daljša življenjska doba ter večja kemijska odpornost na toplotne obremenitve;
- je ob predpostavki prednosti, ki jih poenoten sistem materiala javne kanalizacije prinese pri upravljanju, morebitna razlika pri nabavni ceni cevi po zahtevah naročnika za naročnika dolgoročno ugodnejša;
- je dobaviteljev cevi v Sloveniji in tudi Evropi več, več pa je tudi izdelovalcev (v Evropski uniji in bližnji okolici po mnenju naročnika takšne cevi izdelujejo HOBAS ROHRE Avstrija, AMIANTIT španija, SUPERLIT Turčija in URALITA Savdska Arabija), zato naročnik pričakuje, da bo na javnem naročilu dosegel ugodno ceno;
- v celoti, kot nedokazano (po pravilih o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena) zavrača trditev prvega vlagatelja, da lahko naročilo izpolni le en ponudnik (katerega vlagatelj ni niti opredelil) in da s tem naročnik z zahtevami za cevi krši določila 5. člena ZJN-1. Naročnik obenem zavrača tudi očitano kršitev 32. člena ZJN-1;
- prag tehnične zahtevka (pravilno: zahteve; opomba Državne revizijske komisije) po prepričanju naročnika ni previsok, temveč je sorazmeren in skladen s predmetom javnega naročila (prvi vlagatelj po mnenju naročnika celo pri eni izmed specifikacij - togosti - zatrjuje, da bi morala biti strožja). Zgolj dejstvo, da prvi vlagatelj določenega pogoja (z izdelkom lastne izdelave) ne more izpolniti, po mnenju naročnika ne predstavlja diskriminatornosti;
- predmet javnega naročila določa naročnik sam, zato prvi vlagatelj ne more od naročnika zahtevati oblikovanja predmeta javnega naročila po njegovih željah in/oziroma zmožnostih;
- je po mnenju naročnika ratio zakonske določbe 24. člena ZJN-1 preprečiti naročnikom, da bi s previsoko postavljeno ceno neupravičeno že vnaprej od dviga razpisne dokumentacije in s tem oddaje ponudbe odvrnili potencialne ponudnike in tako posredno kršili načelo zagotavljanja konkurence in enakopravnega obravnavanja ponudnikov;
- mora naročnik poleg dejstva, da cena razpisne dokumentacije prvega vlagatelja ni odvrnila od dviga razpisne dokumentacije, samo ceno razpisne dokumentacije opravičiti z navedbo, da gre za obsežno, zlasti pa heterogeno gradivo. Po mnenju naročnika je zato potrebno pod pravni standard "razmnoževanja" vnesti najmanj tisk ali kopiranje listov A4, tisk ovitka in notranjih barvnih strani na A3, registrator, pregradne kartone, črnobele priloge - načrte, sortiranje in kompletiranje registratorjev, dostavo načrtov v kopiranje in prevzem le-teh, tri zgoščenke ter končno postavitev vseh listov v razpisno dokumentacijo, vsem dosedanjim stroškom pa prišteti še vrednost davka na dodano vrednost v višini 20 %, ki jo je naročnik na osnovno ceno dolžan obračunati. Brez navedenih opravil, ki so po mnenju naročnika nujni sestavni del vsakršnega "razmnoževanja" razpisne dokumentacije sploh ne moremo priti do odpravka razpisne dokumentacije za ponudnika;
- cena razpisne dokumentacije po mnenju naročnika ni pretirana in ni tako visoka, da bi ponudnike odvračala od njenega dviga (nakupa). Pri ceni razpisne dokumentacije je po mnenju naročnika potrebno upoštevati tudi vrednost javnega naročila ter možnost ponudnika, da bi uveljavljal kršitve, ki tvorijo bistvo zahtevka za revizijo "(navedbe pod ad1))", ne da bi sploh poravnal stroške razpisne dokumentacije;
- bi se prvi vlagatelj lahko "nepotrebnim stroškom", ki jih je imel z nakupom predmetne razpisne dokumentacije, izognil tako, da bi pred vplačilom le-te zahteval vpogled vanjo, kar mu omogoča prvi odstavek 24. člena ZJN-1;
- je vsled tega, ker je v revizijskem postopku mogoče odločati zgolj o povrnitvi stroškov revizijskega postopka, naročnik zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov za pridobitev razpisne dokumentacije v delu, ki ne pomenijo stroškov razmnoževanja, zavrgel kot nedopustno (točka 2 pravovarstvenega zahtevka).

Glede zahtevka za revizijo DRUGEGA VLAGATELJA naročnik navaja, da:
- naročnik ni v ničemer našel razlogov za trditev drugega vlagatelja, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe v smislu 23. člena ZJN-1 (ponudnikom je naročnik po njegovem mnenju posredoval dovolj podatkov za pripravo ponudbe, prav tako pa je bilo na vsa vprašanja potencialnih ponudnikov pravočasno odgovorjeno);
- so bile vse potrebne grafične priloge, vključno z vsebino, navedeno v prvih odstavkih drugega poglavja zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ponudnikom na voljo v razpisni dokumentaciji (v grafičnih merilih, ki jih navaja drugi vlagatelj) ter dodatno posredovane v elektronski obliki, iz katerih se lahko enostavno razbere dolžina posameznih odsekov, z oznakami premerov cevi;
- so bile okvirne dimenzije zadrževalnih bazenov v dokumentaciji dobljene na osnovi ATV smernic ATV-A 128, izdanih aprila 1992. Z ozirom, da naj bi drugi vlagatelj ugotovil pod dimenzioniranje zadrževalnih bazenov, so mu bile po mnenju naročnika informacije iz razpisne dokumentacije očitno dovolj jasne, da se je glede volumnov lahko opredelil, kar pri pomanjkljivih podatkih (kot navaja) ne bi bilo mogoče;
- je iz razpisne dokumentacije razvidno, kateri elementi predmeta oddaje javnega naročila so kakovostno določeni s smernicami ali standardi, vsi ostali elementi, ki tvorijo večji sistem oziroma že kar omrežje, pa so določeni na podlagi računskih metod (naročnik predmetno navaja v povezavi z navedbo drugega vlagatelja glede ustreznosti dimenzioniranja dveh cevnih dušilk);
- v fazi IDZ projektne dokumentacije geomehanske razmere niso bile posebej raziskane, zato mora terenske razmere, kakor tudi geomehanske karakteristike za ponujene posege pridobiti ponudnik;
- v predloženi projektni dokumentaciji odvzemna mesta za elektroenergetsko napajanje posameznih objektov niso bila določena, ker niso bili pridobljeni projektni pogoji posameznih soglasodajalcev, v tej fazi pa je dovolj le izkazana potreba po priključevanju na gospodarsko javno infrastrukturo;
- daljinsko krmiljenje objektov ni predvideno, daljinsko pošiljanje podatkov pa bo predvideno v drugi fazi. Ta povezava po zatrjevanju naročnika ni vključena v predmetno javno naročilo.
Naročnik na koncu svoje odločitve o zahtevku za revizijo še povzema, da s svojim ravnanjem ni kršil edine očitane mu kršitve ZJN-1, to je njenega 23. člena, saj iz navedb drugega vlagatelja in odgovorov naročnika ni mogoče v ničemer ugotoviti, zakaj drugi vlagatelj ne more pripraviti pravilne ponudbe oziroma zakaj razpisne dokumentacija objektivno ne omogoča priprave pravilne ponudbe.

Naročnik je odločitev o zahtevku za revizijo posredoval prvemu vlagatelju v prilogi dokumenta "Posredovanje obvestila o odločitvi v zvezi z zahtevkom za revizijo" šifra 354-15/2006-31, izdanega dne 19. oktobra 2006, ki ga je prvi vlagatelj prejel dne 23. oktobra 2006. Na isti način je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo posredoval tudi drugemu vlagatelju, slednji pa jo je prejel prav tako dne 23. oktobra 2006.

Prvi vlagatelj je dne 24. oktobra 2006 na pošto priporočeno s povratnico oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano istega dne (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), v katerem v celoti vztraja pri revizijskem zahtevku, kot je bil vložen. V sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prvi vlagatelj dodatno priglaša tudi stroške priprave sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in sicer po Odvetniški tarifi v višini 150 odvetniških točk in davek na dodano vrednost.

Dne 26. oktobra 2006 je naročnik prejel tudi "Obvestilo o nadaljevanju postopka revizije oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo" (znak drugega vlagatelja II/1-KO/7202-1/06) drugega vlagatelja, izdano dne 25. oktobra 2006, v katerem drugi vlagatelj obvešča naročnika, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, "Odstop dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" šifra 354-015/2006-31, izdanim dne 27. oktobra 2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30. oktobra 2006, odstopil zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Dne 03. novembra 2006 je Državna revizijska komisija po pošti od naročnika prejela še dokument "Odstop dokumentacije v zvezi z javnim naročilom "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda"" šifra 354-015/2006-31, izdan dne 02. novembra 2006, dne 06. novembra 2006 pa dokument "Odstop dokumentacije v zvezi z javnim naročilom "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda"" šifra 354-015/2006-31, izdan dne 03. novembra 2006. S slednjima dokumentoma je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dodatno dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 03. novembra 2006 na prvega vlagatelja naslovila sklep številka 018-415/06-45-3321, v katerem je prvega vlagatelja pozvala, naj v roku petih dni od prejema sklepa zahtevek za revizijo dopolniti tako, da Državni revizijski komisiji navede kontaktno osebo (prvega vlagatelja) in ustrezno potrdilo o vplačilu takse za revizijo v višini kot izhaja iz 22. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je prvega vlagatelja obenem opozorila, da bo, v kolikor zahtevka za revizijo ne bo ustrezno dopolnil, zahtevek za revizijo zavrgla. Prvi vlagatelj je sklep številka 018-415/06-45-3321 prejel dne 06. novembra 2006, dne 08. novembra 2006 pa je na pošto priporočeno s povratnico oddal "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO", izdano dne 08. novembra 2006, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 09. novembra 2006. V dopolnitvi zahtevka za revizijo je prvi vlagatelj navedel kontaktno osebo (prvega vlagatelja) in potrdilo o plačilu takse.

Dne 14. novembra 2006 je Državna revizijska komisija izdala sklep, s katerim je v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za izdelavo strokovnega mnenja imenovala izred. prof. dr. Jožeta Panjana, Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), prvemu in drugemu vlagatelju pa naložila, da morata za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja gradbeništva in tehnologije v roku treh dni od prejema sklepa založiti predujem v višini 400.000,00 SIT (vsak od njiju v višini 200.000,00 SIT) ter Državni revizijski komisiji (vsak od njiju) predložiti tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Državna revizijska komisija je dne 17. novembra 2006 prejela "Potrdilo o vplačilu predujma" prvega vlagatelja, izdano dan prej, istega dne pa tudi kopijo "Potrdila o opravljenem plačilu" drugega vlagatelja o vplačilu predujma.

Dne 21. novembra 2006 je Državna revizijska komisija na pošto oddala "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja", ki jo je strokovnjak prejel dne 22. novembra 2006.

Dne 22. novembra 2006 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo "POJASNILO DRŽAVNI REVIZIJSKI KOMISIJI", izdano dne 21. novembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: Pojasnilo Državni revizijski komisiji), v katerem naročnik v prvi točki podaja dejansko in pravno stanje, v drugi točki kalkulacijo cene razpisne dokumentacije, v tretji točki pa predlog naročnika.

Državna revizijska komisija je v petek, dne 08. decembra 2006, prejela "Strokovno mnenje Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" z datumom "december 2006" (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje), pri čemer ga je v ponedeljek, dne 11. decembra 2006, posredovala v odgovor in mnenje prvemu vlagatelju, drugemu vlagatelju in naročniku. Naročnik je svoj odgovor na strokovno mnenje, poimenovan "OPREDELITEV DO STROKOVNEGA MNENJA izr. Prof. dr. Jožeta Panjana" (v nadaljnjem besedilu: naročnikov odgovor na strokovno mnenje), priporočeno na pošto oddal dne 18. decembra 2006, Državna revizijska komisija pa ga je prejela dan kasneje. Naročnik v odgovoru na strokovno mnenje meni, da "bi moral strokovnjak mnenje dopolniti" in (Državni revizijski komisiji) predlaga, da:
- â??"strokovnjak svoje mnenje dopolni" (četrti odstavek na strani 2/3 naročnikovega odgovora na strokovno mnenje),
- "strokovnjaka pozove k dopolnitvi strokovnega mnenja"â?? (tretji odstavek na strani 3/3 naročnikovega odgovora na strokovno mnenje).

Državna revizijska komisija je dne 22. decembra izdala sklep številka 018-415/06-45-3952, s katerim je naročniku naložila, da mora v roku treh dni od prejema sklepa založiti predujem v višini 400.000,00 SIT za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja gradbeništva in tehnologije (dopolnitev strokovnega mnenja z datumom "december 2006"), Državni revizijski komisiji pa predložiti tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Naročnik je navedeni sklep prejel dne 28. decembra 2006, Državna revizijska komisija pa je dne 05. januarja 2006 po telefaksu prejela "POTRDILO O VPLAČILU PREDUJMA vaša. št. 018-415/06-45-3952" številka 354-15/2006-31, 353-011/2004-31, izdano dne 05. januarja 2007, dne 08. januarja 2007 pa isto potrdilo še po pošti.

Dne 19. januarja 2007 je Državna revizijska komisija prejela "Strokovno mnenje - dopolnitev Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" z datumom "januar 2007" (v nadaljnjem besedilu: dopolnjeno strokovno mnenje), ki ga je z dokumentom "Dopolnjeno strokovno mnenje" številka 018-415/06-45-0167, izdanim dne 19. januarja 2007, posredovala v odgovor in mnenje prvemu vlagatelju, drugemu vlagatelju in naročniku. Prvi vlagatelj je svoj odgovor na strokovno mnenje, poimenovan "OPREDELITEV DO DOPOLNJENEGA STROKOVNEGA MNENJA", priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 29. januarja 2007, Državna revizijska komisija pa ga je prejela dan kasneje. Dne 31. januarja 2007 je Državna revizijska komisija prejela tudi "POPRAVEK OPREDELITVE DO DOPOLNJENEGA STROKOVNEGA MNENJA" prvega vlagatelja, dne 02. februarja 2007 pa še naročnikovo "OPREDELITEV DO DOPOLNJENEGA STROKOVNEGA MNENJA" (v nadaljnjem besedilu: opredelitev naročnika do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, posebej še prejetega strokovnega mnenja in dopolnjenega strokovnega mnenja, ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in drugo oziroma tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko podobna revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je senat Državne revizijske komisije z namenom pospešitve obravnavanja revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev združil v en revizijski postopek, v katerem je odločil z enim samim, to je predmetnim sklepom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada že v preambuli določa, da "mora biti pomoč iz Kohezijskega sklada v skladu s politikami Skupnosti, vključno z"â?? â??"oddajo javnih naročil"â??, nadalje pa napotilo na pravo javnih naročil vsebuje tudi v
- 8. členu, v katerem določa, da "Projekti, ki jih financira sklad, so v skladu z določbami pogodb in pravnih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, ter politikami Skupnosti, vključno s politiko"â?? â??"oddaje javnih naročil";
- Členu I ("Javna naročila") Priloge II, v katerem določa, da "Obvestila, ki se v okviru uporabe pravil Skupnosti o oddaji javnih naročil pošljejo za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, določajo projekte, za katere je bila zaprošena ali dodeljena pomoč Skupnosti";
- točki 6. priloge k Prilogi II, v kateri določa, da letno poročilo vključuje med drugim tudi "presojo skladnosti dejavnosti sklada s politikami Skupnosti, vključno s politiko"â?? â??"oddaje javnih naročil".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije številka 128/2006; ZJN-2) izhaja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija pri odločanju o konkretnem postopku oddaje javnega naročila upoštevala določbe dosedanjih predpisov, torej določbe ZJN-1 in njegovih podzakonskih predpisov.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija najprej presojala navedbe (očitke), ki jih je v zahtevku za revizijo podal prvi vlagatelj.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala očitek prvega vlagatelja, da naročnik za cevi po predmetnem javnem naročilu zahteva, da so izdelane na centrifugalni način in da ustrezajo vrednosti togosti SN 10000 N/m², pri čemer po mnenju prvega vlagatelja naročnik svojih zahtev po poliestrskih ceveh ni opravičil, s čimer naj bi kršil 32. člen ZJN-1, poleg tega pa tudi 4. in 5. člen istega zakona. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v njej pod podpoglavjem 3.3.2 "TEHNIČNE SPECIFIKACIJE" "Opis del - kanalizacijski sistem" zapisal "Kanali za komunalno odpadno vodo bodo iz poliestrskih cevi" za naslednja območja:
- "Mesto Tržič" (tretji odstavek točke "22.1.");
- "Ročevnica" (drugi odstavek točke "22.2.");
- "Naselje Zvirče" (tretji odstavek točke "22.3."),
v naselju Zvirče pa tudi "Kanali za odpadno padavinsko vodo bodo iz poliestrskih cevi" (četrti odstavek točke "22.3."). Naročnik je pod točko "11.1.5. Poliestrske cevi" (tretji odstavek na strani 145) še dodatno zahteval: "Uporabiti je potrebno cevi ustrezne togosti, ki prenašajo srednje velike in visoke statične in dinamične obremenitve (nazivna togost SN 5 000 oz. SN 10 000)". Prav tako iz "ZAPISNIKA O INFORMATIVNEM SESTANKU S PONUDNIKI IN OGLEDU LOKACIJE" z dne 19. septembra 2006 na strani 2 izhaja, da je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, ki se glasi "Kako je z materiali pri fekalni kanalizaciji" Ali mora biti uporabljen poliester ali je lahko tudi kakšen drug material"" odgovoril z "Kjer je zahtevan poliester, mora biti material poliester.".

Iz citiranih ugotovitev Državne revizijske komisije nesporno izhaja, da je naročnik v predmetnem javnem naročilu za izpostavljena območja glede komunalnih odpadnih voda postavil zahtevo po poliestrskih ceveh (izdelanih na centrifugalni način) ustrezne togosti, ki prenašajo srednje velike in visoke statične in dinamične obremenitve (nazivna togost SN 5 000 oz. SN 10 000).

Pogoj je v skladu z deseto točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave. Naročnik mora pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (41. člen ZJN-1). Pri tem je dolžan navesti tiste pogoje, ki jih ZJN-1 opredeljuje kot obvezne (prvi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1), ostale pogoje pa določi avtonomno ob upoštevanju predmeta javnega naročila. Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila (42.a člen ZJN-1). S tehničnimi specifikacijami, ki so v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZJN-1 obvezni sestavni del razpisne dokumentacije in jih mora naročnik navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo, naročnik opredeli predmet javnega naročila in ga objektivno predstavi, hkrati pa z njimi postavi zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeno blago, da bi zadostilo naročnikovim potrebam.

Naročnik je (razen v primeru obveznih pogojev iz prvega in tretjega odstavka 42. člena ZJN-1) avtonomen pri odločanju, katere pogoje bo navedel in kakšne vrednostne pragove bo določil, zlasti pa je naročnik (z vidika pravil javnega naročanja) avtonomen pri opredeljevanju predmeta naročila oziroma določanju tehničnih specifikacij, s katerimi (bodočim) ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija potreb je nedvomno prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične potrebe, ne pa v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, glede katerih je ustanovljen. Ob navedenem pa je potrebno zlasti izpostaviti, da pravila javnega naročanja naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje oziroma tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo. Vse navedeno nedvoumno izhaja iz temeljnih načel ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Hkrati je potrebno poudariti, da morajo biti naročnikove zahteve določene v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom naročila. Skladno z 32. členom ZJN-1 naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".

Pogoje za sodelovanje oziroma tehnične zahteve torej postavi naročnik, vendar pa mora pri tem, kot že izpostavljeno, upoštevati temeljna načela ZJN-1, zlasti načelo enakopravnosti ponudnikov. Zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi (tudi) diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve je namreč, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato posledično njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot pravilno, in tiste, ki določene zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Že iz same definicije pogoja je torej razvidno, da gre za izključujoči element. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, z investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov in izboljšavami, s pridobivanjem referenc in podobno. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na razloge, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. V zvezi s presojo posamezne zahteve je treba še opozoriti, da je lahko morebitna njena diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami vsakega posameznega primera.

V pravu javnih naročil se glede diskriminacije izpostavljata dve podvrsti in sicer tako imenovana odkrita diskriminacija in tako imenovana prikrita diskriminacija (ko so pogoji za vse ponudnike enaki, vendar ti formalno enaki pogoji za vse ponudnike dajejo prednost določenemu ponudniku oziroma določenim izmed njih). Da lahko govorimo o prikriti diskriminaciji, mora biti poleg prve predpostavke, to je obstoja pogoja, ki potencialno daje prednost določenemu ponudniku, podana tudi druga predpostavka, to je neobstoj objektivnih razlogov za takšno razlikovanje. V primeru, če je izpolnitev formalno enakih pogojev s strani različnih ponudnikov različno težavna, ni mogoče govoriti o diskriminaciji, če so postavljeni pogoji rezultat objektivnih razlogov. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil namreč varuje enakopravnost ponudnikov pri ponujanju blaga, storitev in gradenj. Enakopravnost pa ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

Ob navedenem pa Državna revizijska komisija opozarja tudi na prvi odstavek 5. člena ZJN-1 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki), ki določa, da "naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence". Iz navedene določbe ZJN-1 so razvidna nekatera izrecno prepovedana naročnikova ravnanja oziroma omejitve naročnikovih ravnanj, poleg tega pa je mogoče ugotoviti tudi, da so omejitve iz te določbe ZJN-1 naštete zgolj primeroma (tovrstni sklep je napravljen na podlagi besede "zlasti"), zaradi česar je mogoče šele v vsakem konkretnem primeru iz opisa posameznega dejanskega stanja razbrati, ali neko naročnikovo ravnanje pomeni ali pa bi lahko pomenilo nedopustno omejitev.

Državna revizijska komisija je s ciljem ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije številka 44/2005), za izdelavo strokovnega mnenja zaprosila strokovnjaka. Državna revizijska komisija je strokovnjaku postavila vprašanje "Ali poliestrske cevi z zahtevanim načinom izdelave (izdelane morajo biti na centrifugalni način) in togostjo (vrednost togosti SN 10000 N/m²) dejansko ponuja le en sam ponudnik na trgu oziroma jih proizvaja en sam proizvajalec na svetu"
a) Če je teh ponudnikov ali proizvajalcev na Slovenskem oziroma svetovnem trgu več, nam prosim navedite:
- koliko ponudnikov in koliko proizvajalcev (obe kategoriji prosim ločite) na Slovenskem oziroma na svetovnem trgu ponuja oziroma proizvaja poliestrske cevi z zahtevanim načinom izdelave (izdelane morajo biti na centrifugalni način) in togostjo (vrednost togosti SN 10000 N/m²)"
- firme in sedeže vseh ponudnikov in vseh proizvajalcev iz prejšnje alinee.
b) Če je na Slovenskem oziroma svetovnem samo en ponudnik ali samo en proizvajalec, nam prosim navedite:
- ali po Vašem mnenju kljub temu, da je na trgu en sam ponudnik ali en sam proizvajalec, zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji objektivno opravičujejo naročnikovo odločitev, da (glede na dobre izkušnje njihove uporabe, daljšo življenjsko dobo, večjo kemijsko odpornost in toplotne obremenitve) v razpisni dokumentaciji zahteva prav poliestrske cevi z natančno določenim načinom izdelave (izdelane morajo biti na centrifugalni način) in natančno določeno vrednostjo togosti (SN 10000 N/m²)"".

Strokovnjak je v odgovoru na citirana vprašanja, ki jih je v strokovnem mnenju zapisal na straneh 4 in 5, navedel, da "se za poliestrske cevi z zahtevanim načinom izdelave (centrifugirane) in togostjo (SN 10000 N/m² ) cevi, v R Sloveniji zoži izbira le na dva dobavitelja in sicer na dobavitelja HOBAS Rohre iz Avstrije, ki ga v R Sloveniji zastopa Regeneracija d.o.o. in Superlit iz Turčije, ki nima zastopnika za prodajo.". V dopolnjenem strokovnem mnenju je strokovnjak citirano ugotovitev iz strokovnega mnenja dopolnil na način, da je zapisal: "se za poliestrske cevi z zahtevanim načinom izdelave (centrifugirane) in togostjo (SN 5000 - 10000 N/m²), v R Sloveniji zoži izbira le na naslednje dobavitelje in sicer na dobavitelja: HOBAS Rohre iz Avstrije, ki ga v R Sloveniji zastopa Regeneracija d.o.o., ter Amiantit iz španije (oz. iz Saudove Arabije), ki ga zastopa APS Croatia"â?? â??"in Superlit iz Turčije, ki nimata zastopnika za prodajo v Sloveniji"â?? Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je mnenje in dopolnjeno mnenje strokovnjaka rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija dajeta strokovno mnenje in dopolnjeno strokovno mnenje dovolj jasne odgovore glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje "Poliestrske cevi so"â?? â??"ekvivalentne drugim vrstam cevi, kot so npr. cevi narejene iz polivinilklorida, polipropilena, polietilena, betona. Prav tako pa obstaja tudi več načinov izdelave poliestrskih cevi in mej togosti." Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij in zahtev avtonomen, vendar pa mora tehnične specifikacije in zahteve pripraviti oziroma oblikovati ob upoštevanju temeljnih načel Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. marca 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES) ter ZJN-1. Direktiva 2004/18/ES že v preambuli določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Direktiva 2004/18/ES nadalje pod poglavjem IV "Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo" (2. točka 23. člena "Tehnične specifikacije") določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci, pa tudi (8. točka 23. člena "Tehnične specifikacije"), da se tehnične specifikacije, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Podobno določilo izhaja tudi iz 32. člena ZJN-1, ki določa, da "Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.".

Iz dopolnjenega strokovnega mnenja nesporno izhaja, da poliestrske cevi z zahtevanim načinom izdelave (centrifugirane) in togostjo (SN 5000 - 10000 N/m²) dobavljajo trije dobavitelji in sicer: HOBAS Rohre iz Avstrije, Amiantit iz španije (oziroma Saudove Arabije, Savdske Arabije) in Superlit iz Turčije. Državna revizijska komisija na podlagi (v dopolnjenem strokovnem mnenju) zapisanega ugotavlja, da je s postavljenimi tehničnimi specifikacijami v konkretnem postopku oddaje javnega naročila omogočena odprtost javnih naročil konkurenci, naročnik pa z navajanjem takšnih tehničnih specifikacij ni dajal (neupravičene) prednosti določenim ponudnikom in jih s takim navajanjem ni neupravičeno izločil. Po drugi strani prvi vlagatelj v konkretnem postopku revizije oddaje javnega naročila niti ne izkazuje (ne)možnosti v njegovi lastni ponudbi ponuditi poliestrskih cevi z zahtevanim načinom izdelave (centrifugirane) in togostjo (SN 5000 - 10000 N/m²). Prvi vlagatelj tako na primer ne izkazuje, da bi pri proizvajalcu ali katerem od citiranih ponudnikov povpraševal ali zaprosil za ponudbo v konkretnem javnem naročilu zahtevanih poliestrskih cevi, proizvajalec oziroma ponudnik pa bi mu morebiti takšne ponudbe ne želel dati ali bi mu njeno izdajo odklonil. V slednjem primeru bi Državna revizijska komisija namreč (šele) lahko ocenjevala, ali gre za objektivne ali morda vendarle zgolj subjektivne okoliščine na strani prvega vlagatelja, ki pa jih ne bi bilo mogoče upoštevati.

Državna revizijska komisija na podlagi doslej zapisanega ugotavlja, da "s tem, ko je naročnik od vseh naštetih ekvivalentnih vrst cevi izbral prav poliestrske"â?? izdelave (centrifugirane) in togostjo (SN 5000 - 10000 N/m²) â??"in svoje odločitve ni opravičil"â?? ni kršil 4. oziroma 32. člena ZJN-1, obravnavani očitek prvega vlagatelja pa ni utemeljen.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da bi naročnik "lahko z dopustitvijo drugih ekvivalentnih vrst cevi in tudi boljšo togostjo dobil ponudbo, ki bi bila zanj ugodnejša in bolj gospodarna". Državna revizijska komisija v povezavi s citirano navedbo prvega vlagatelja ugotavlja, da mora naročnik v skladu s 4. členom ZJN-1 z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Gre torej za načelo, ki v postopku oddaje javnega naročila varuje javni interes. Javni interes se v revizijskem postopku varuje z vložitvijo zahtevka za revizijo s strani organov, navedenih v drugem odstavku 9. člena ZRPJN (Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence). Aktivno legitimirane osebe iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo ne varujejo javnega interesa, pač pa svoj lastni ekonomski interes. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ni mogla upoštevati vsebine strokovnega mnenja in dopolnjenega strokovnega mnenja, ki se nanaša na vprašanje gospodarnosti (in učinkovitosti porabe javnih sredstev).

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče zgolj na podlagi tega, kako je v konkretnem javnem naročilu naročnik identificiral in opredelil lastne potrebe ter kakšne zahteve je v konkretnem javnem naročilu postavil na podlagi njegovih potreb (poliestrske cevi (z zahtevanim načinom izdelave - centrifugirane) in togostjo SN 5000 - 10000 N/m²), že v tej fazi ex ante ugotoviti, ali je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. Potrebno je namreč upoštevati, da v konkretnem javnem naročilu ni tako bistvena začetna investicija, kakor je pomembna tudi življenjska doba cevi, stroški njihovega (tekočega in investicijskega) vzdrževanja, upravljanja in podobno, saj gre za investicijo, ki bo imela dolgoročne posledice in učinke. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da z identifikacijo in opredeljevanjem lastnih potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje (in njegovo gospodarnost) oziroma izvrševanje nalog, obenem pa pripominja, da je skladno z Zakonom o računskem sodišču (Uradni list Republike Slovenije, številka 11/2001 in 20/2006 - ZNOJF-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o računskem sodišču) najvišji revizijski, do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji Računsko sodišče Republike Slovenije, ki revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev (20. člen Zakona o računskem sodišču).

Glede na vse doslej izpostavljeno in zapisano je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljen tako primarni pravovarstveni zahtevek prvega vlagatelja, v katerem je ta zahteval in predlagal, da Državna revizijska komisija spremeni razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na specifikacijo poliestrskih cevi in podaljša rok za oddajo ponudb, kot tudi podrejeni pravovarstveni zahtevek prvega vlagatelja, v katerem je slednji zahteval in predlagal, da Državna revizijska komisija razveljavi postopek predmetnega javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je naročnik za pridobitev razpisne dokumentacije zahteval plačilo 144.000,00 SIT, pri čemer pa razpisna dokumentacija po mnenju prvega vlagatelja ni tako obsežna, da bi opravičevala takšno plačilo. Naročnik po mnenju prvega vlagatelja nikakor ni mogel imeti tako visokih materialnih stroškov z razmnoževanjem razpisne dokumentacije, naročnik pa je po mnenju prvega vlagatelja kršil prvi odstavek 24. člena ZJN-1. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 24. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik "od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik lahko razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo." Iz citiranega člena ZJN-1 je mogoče nedvoumno razbrati, da sme naročnik zainteresiranim ponudnikom zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Namen (ratio) izpostavljene zakonske določbe je preprečiti naročnikom, da bi s previsoko postavljeno ceno neupravičeno že vnaprej odvrnili potencialne ponudnike od dviga razpisne dokumentacije (in s tem oddaje ponudbe) ter s takšnim ravnanjem posredno kršili načelo zagotavljanja konkurence in enakopravnega obravnavanja ponudnikov. Prav tako navedena določba prvega odstavka 24. člena ZJN-1 v omenjenem delu preprečuje, da bi si morebiti naročniki skušali s ceno oziroma z nesorazmerno visoko ceno razpisne dokumentacije popraviti likvidnost.

Ob doslej zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da med prvim vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je cena razpisne dokumentacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila znašala 144.000,00 SIT (z vštetim davkom na dodano vrednost). V zahtevku za revizijo je prvi vlagatelj namreč v zadnjem odstavku na strani "2 od 3" zapisal "Naročnik je za pridobitev razpisne dokumentacije zahteval plačilo 144.000,00 SIT.", iz naročnikovega Pojasnila Državni revizijski komisiji pa pod rubriko "Skupaj z DDV" (mišljena je skupna cena razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila; smiselno dodala Državna revizijska komisija) prav tako izhaja znesek "144.000,00" (SIT). Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da (primarna) razpisna dokumentacija dejansko obsega 288 strani (temu je dodano še nekaj dopolnilnih dokumentov), fascikel, pet preglednih (pregradnih) listov, tri zgoščenke (tako imenovane CD-je), devet preglednih situacij in nekaj drugih malenkosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojem "razmnoževanje" pomeni izdelovanje (več) kopij besedila oziroma slik (vir: Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo), založila Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 1999, stran 384; enako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, založila Založba DZS, d. d., Ljubljana, Ljubljana 1997, stran 1127), ne pa, kakor to v točki "II. (kalkulacija cene razpisne dokumentacije)" Pojasnila Državni revizijski komisiji (posredno pa tudi v zahtevku za revizijo) zmotno zatrjuje naročnik, "stroškov priprave izvoda razpisne dokumentacije". Državna revizijska komisija ugotavlja, da razmnoževanja v povezavi s prvim odstavkom 24. člena ZJN-1 ni dopustno razlagati na način, na katerega ga razlaga naročnik, temveč ga je potrebno razlagati na način, kakor je zapisan in v skladu z namenom, na katerega je Državna revizijska komisija opozorila že na v drugem odstavku te strani obrazložitve sklepa. Kot stroške razmnoževanja je tako v konkretnem javnem naročilu poleg fotokopiranja posameznih strani že pripravljene razpisne dokumentacije (ne pa stroškov priprave izvoda razpisne dokumentacije!) in preglednih situacij šteti vsaj še razmnoževanje zgoščenk (tako imenovanih CD-jev).

Glede na obsežnost razpisne dokumentacije v konkretnem primeru tudi ni mogoče slediti naročniku, ki je v odločitvi o zahtevku za revizijo na strani 5 zapisal, da â??"je vlagatelj očitno poravnal znesek za dvig razpisne dokumentacije, čeprav bi lahko po izrecni zakonski normi v razpisno dokumentacijo brezplačno vpogledal in na podlagi vpogleda vložil zahtevek za revizijo"â?? Razpisna dokumentacija v obsegu, v kakršnem je, po prepričanju Državne revizijske komisije terja vse prej kot samo (brezplačen) vpogled vanjo, saj se morajo skladno z osnovnim ciljem vsakega ponudnika, ki je priprava pravilne ponudbe, z vsebino razpisne dokumentacije ponudniki natančno seznaniti in jo podrobno proučiti (tudi v smislu morebitne vložitve zahtevka za revizijo). Poleg tega je naročnik na strani 7 razpisne dokumentacije pod točko "1.1." uvodnih pojasnil poglavja "SPLOšNO" poudarjeno zapisal, da "Ponudbe lahko dostavijo samo ponudniki, ki so kupili razpisno dokumentacijo"â??

Državna revizijska komisija v povzetku doslej zapisanega ugotavlja, da je utemeljen očitek prvega vlagatelja, da je naročnik za pridobitev razpisne dokumentacije zahteval nesorazmerno visoko plačilo, saj nikakor ni mogel imeti tako visokih materialnih stroškov z razmnoževanjem razpisne dokumentacije, s čimer je naročnik kršil prvi odstavek 24. člena ZJN-1. Prvi vlagatelj lahko zahteva ugotovitev višine škode, ki mu je nastala iz predmetnega naslova in presega stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije, pa tudi njeno povračilo, pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbe (očitke), ki jih je v zahtevku za revizijo podal drugi vlagatelj.

Državna revizijska komisija je obenem obravnavala
- očitek drugega vlagatelja, da mora razpisna dokumentacija omogočiti primerljivost ponudb, kar pa ne bo možno, ker vsebina razpisne dokumentacije ni jasna, nedvoumna in razumljiva ter tako onemogoča pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb;
- vse ostale očitke glede posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije (glede grafičnih prilog, dolžin, premerov (cevi), zadrževalnih bazenov, predvidenih cevnih dušilk, geomehanskih karakteristik tal za cevovode in objekte...).
V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da Direktiva 2004/18/ES v alinei 2. (b) 1. člena določa, da so javna naročila gradenj javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge I (ki zajema tudi mestne cevovode), ali gradnja ali izvedba neke gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika. Podobno določbo vsebuje tudi druga točka 86. člena ZJN-1, ki določa, da je predmet javnega naročila za gradnje med drugim tudi projektiranje in izvedba del, povezanih z določenimi dejavnostmi, navedenimi v prilogi številka II, ki je sestavni del ZJN-1 (in zajema tudi nizke gradnje).

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz nje že na uvodni strani izhaja:
- "Naslov projekta: ODVAJANJE IN ČIšČENJE ODPADNIH VODA TER OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI TRŽIČ";
- "Podprojekt: IZGRADNJA KANALIZACIJE IN VODOVODA";
- "Opis del: Projekt vključuje izdelavo PGD in pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelavo PZI in izvedbo, izdelavo projektne tehnične dokumentacije (projekt izvedenih del - PID, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta - POV, projekt za vpis v uradne evidence - PVE, dokazilo o zanesljivosti objekta, varnostni načrt, navodila, â??) ter pridobitev uporabnega dovoljenja." (podobno določbo je najti tudi na strani 190 razpisne dokumentacije).

V povezavi z izpostavljenimi očitki drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija strokovnjaku zastavila vprašanje, "Ali glede na očitane domnevne kršitve naročnika (v mejah), ki jih je drugi vlagatelj podal v zahtevku za revizijo v točki II, obstoječa razpisna dokumentacija (kakršna v izpodbijanem delu je) omogoča pripravo ponudbe, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije" Če je odgovor na zastavljeno vprašanje ne, Vas prosimo, da nam pojasnite, v katerih posameznih segmentih točke II je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji takšna, da ne omogoča priprave ponudbe, ki v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Na citirano vprašanje je v strokovnem mnenju strokovnjak odgovoril, da "obstoječa razpisna dokumentacija ne omogoča priprave (objektivno kakovostne) celostne ponudbe"â??, â??"saj je predmet javnega naročila nepopolno definiran (ni popolnoma jasen, nedvoumen in razumljiv). Primerljivost ponudb ni možna, ker je v razpisni dokumentaciji predvsem poglavje 3. Tehnična specifikacija, pomanjkljivo, grafične priloge pa so zelo slabe (slabe oznake tras cevovodov, ki niso v skladu s SIST EN standardom, ni jasno definiran obstoječi sistem in tudi bodoči), ni premerov cevi, dolžin, označenih objektov z osnovnimi podatki (zadrževalni bazeni, cevne dušilke), ni podatkov o geomehanskih lastnostih tal, geohidroloških pogojih idr.". Strokovnjak je nadalje v dopolnjenem strokovnem mnenju svoj odgovor modificiral na način, da je zapisal: "Obstoječa razpisna dokumentacija le delno omogoča priprave (objektivno kakovostne) celostne ponudbe"â?? â??"saj je predmet javnega naročila nepopolno definiran (ni popolnoma jasen, nedvoumen in razumljiv). Primerljivost ponudb ni možna, ker je v razpisni dokumentaciji predvsem so v poglavju 3. Tehnična specifikacija, pomanjkljive grafične priloge, npr. slabe oznake tras cevovodov, ki niso v skladu s SIST EN standardom, ni jasno definirano obstoječe sistema(ov) in tudi bodočih), ni premerov cevi, dolžin, ni podatkov o geomehanskih lastnostih tal, geohidroloških pogojih idr."â?? â??"Po drugi strani pa so za zadrževalne bazene, cevne dušilke, vodohrane podatki inženirsko povsem v redu v grafični in v digitalni obliki.".

Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 (Uradni list Republike Slovenije številka 110/2002, 97/2003 - odločba Ustavnega sodišča, 41/2004 - ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 - odločba Ustavnega sodišča, 92/2005 - ZJC-B, 93/2005 - ZVMS, 111/2005 - odločba Ustavnega sodišča in 120/2006 - odločba Ustavnega sodišča; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), v 35. členu določa vrste projektne dokumentacije, med drugim
- idejno zasnovo (je skica in opis bistvenih značilnosti nameravane gradnje),
- idejni projekt (je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je investitorju omogočeno, da se odloči o najustreznejši varianti nameravane gradnje),
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja).
Podobne določbe glede projektne dokumentacije vsebuje tudi Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list Republike Slovenije številka 66/2004 in 54/2005), izdan na podlagi 40. člena in četrtega odstavka 53. člena ZGO-1, ki v prvem odstavku 2. člena (vrste projektne dokumentacije) določa, da se projektna dokumentacija glede na namen razvršča med drugim na naslednje projekte:
1. idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev,
2. idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, pa tudi določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje,
3. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba gradnje enostavnih objektov, za gradnjo katerih je treba pridobiti gradbeno dovoljenje ter za pridobitev soglasij.

Naročnik je v opredelitvi do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007 sicer zapisal: "Obe dokumentaciji"â??, idejno zasnovo (IDZ) in idejni projekt (IDP), je naročnik â??"uporabil kot neposredno podlago za pripravo razpisne dokumentacije", vendar pa iz odgovora na vprašanje enega od ponudnikov na "DOPOLNILNEM DOKUMENTU šT. 2" (z dne 22. septembra 2006), ki se glasi "Prosimo, če lahko dobimo popise del z informativnimi količinami v elektronski obliki", nedvoumno izhaja, da â??"je celotna tehnična dokumentacija, ki je osnova za predmetni razpis, izdelana na nivoju idejnih zasnov"â?? Zaradi tega namreč tudi "Popisi del z informativnimi količinami ne obstajajo niti v elektronski niti v tiskani obliki". Prav tako iz "ZAPISNIKA O INFORMATIVNEM SESTANKU S PONUDNIKI IN OGLEDU LOKACIJE" z dne 19. septembra 2006 na strani 3 izhaja podoben zaključek naročnika, da so
- dopustni "variantni odmiki, ki so skladni s funkcionalnostjo infrastrukturnega sistema, določenega z idejno zasnovo",
- "V idejnih zasnovah"â?? â??"upoštevani varnostni faktorji na ravni natančnosti idejne zasnove"â??
Skladno z navedenim ni mogoče slediti uvodoma izpostavljeni naročnikovi obrazložitvi, da je naročnik "Obe dokumentaciji"â??, idejno zasnovo (IDZ) in idejni projekt (IDP), â??"uporabil kot neposredno podlago za pripravo razpisne dokumentacije".

Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Strokovnjak v dopolnjenem strokovnem mnenju navaja, da je predmet javnega naročila nepopolno definiran (ni popolnoma jasen, nedvoumen in razumljiv), Državna revizijska komisija pa obenem poudarja, da predmet konkretnega javnega naročila vključuje tudi izdelavo PGD in pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelavo PZI in izvedbo, izdelavo projektne tehnične dokumentacije (projekt izvedenih del - PID, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta - POV, projekt za vpis v uradne evidence - PVE, dokazilo o zanesljivosti objekta, varnostni načrt, navodila, â??) ter pridobitev uporabnega dovoljenja. Glede na navedeno je v zelo omejenem obsegu, to je v obsegu, kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, pritrditi naročniku, ki je v opredelitvi do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007 zapisal: "Navedene pomanjkljivosti razpisne dokumentacije bi po mnenju naročnika bile dejansko omejitve za pripravo celostne ponudbe v primeru, da bi naročnik oddajal javno naročilo gradnje na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja". Dejansko se namreč â??"projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) z javnim naročilom, ki je predmet revizije, šele oddaja v izdelavo izbranemu ponudniku.".

Strokovnjak je v dopolnjenem strokovnem mnenju zapisal, da "Obstoječa razpisna dokumentacija le delno omogoča priprave (objektivno kakovostne) celostne ponudbe" (to je pravilne ponudbe; smiselno zaključila Državna revizijska komisija). "V poglavju 3. Tehnična specifikacija"â?? so tako â??"pomanjkljive grafične priloge, npr. slabe oznake tras cevovodov"â?? â??"ni jasno definirano obstoječe"â?? stanje â??"sistema(ov) in tudi bodočih)". Državna revizijska komisija v celoti sprejema izpostavljeno ugotovitev strokovnjaka, saj je mnenje strokovnjaka rezultat celostne in strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da dajeta strokovno mnenje, posebej pa še dopolnjeno strokovno mnenje, dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka drugega vlagatelja tudi v delu, ki se nanaša na podatke â??"o geomehanskih lastnostih tal". Podatkov o geomehanskih lastnostih tal (in geohidroloških pogojih) v obstoječi razpisni dokumentaciji sploh ni, zaradi česar je tudi v tem delu potrebno pritrditi drugemu vlagatelju, da je razpisna dokumentacija zaradi manjkajočih opisov geomehanskih karakteristik tal pomanjkljiva in ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Ponudniki bi v razpisni dokumentaciji morali imeti podatke o geomehanskih lastnostih tal, saj so le-te pomembne za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), s tem pa tudi za pripravo pravilne ponudbe. Geomehanske karakteristike tal so po poteku trase lahko zelo različne, zaradi česar lahko posledično tudi pomembneje vplivajo na ponudbeno ceno (še posebej ob merilu "najnižja cena") pri pripravi (pravilnih in primerljivih) ponudb. Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti opravljen ogled lokacije, ki izhaja iz "ZAPISNIKA O INFORMATIVNEM SESTANKU S PONUDNIKI IN OGLEDU LOKACIJE" z dne 19. septembra 2006.

Državna revizijska komisija nadalje v celoti sprejema ugotovitvi strokovnjaka, izhajajoči iz dopolnjenega strokovnega mnenja, tudi v delu, v katerem je zapisal, da
- v razpisni dokumentaciji (grafičnih prilogah) "ni premerov cevi, dolžin",
- â??"so za zadrževalne bazene, cevne dušilke, vodohrane podatki inženirsko povsem v redu v grafični in v digitalni obliki.".
Dopolnjeno strokovno mnenje strokovnjaka je namreč rezultat celostne in strokovne preučitve obstoječe razpisne dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila.

Kljub temu, da iz "Podpoglavja 1.3" "Merila za izbor najugodnejše ponudbe" "POGLAVJA 1" "NAVODIL PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE" (stran 37) izhaja, da bo merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena (enako merilo izhaja tudi iz objave v Uradnem listu Republike Slovenije številka 88/2006, izdanem dne 18. avgusta 2006, pod številko objave Ob-23412/06, točka "IV.2.1)"), Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi izpostavljenih pomanjkljivosti razpisne dokumentacije ni oziroma ne bo mogoča primerljivost (bodočih) ponudb. Razpisna dokumentacija je nedvomno namenjena natančnemu definiranju predmeta javnega naročila in določanju avtonomnih pravil pri oddaji in sestavi ponudbe. Zagotavlja potrebno primerljivost, kar še posebej velja za vse elemente, ki so pomembni za presojo cene. Merilo "najnižja cena" zahteva natančno razpisno dokumentacijo glede pogojev in elementov ponudbene cene. Naročniki lahko namreč med seboj primerjajo samo tiste ponudbene cene ponudnikov, ki imajo enako vsebino in so izdelane na podlagi jasnih, nedvoumnih in natančnih zahtev razpisne dokumentacije. V nasprotnem primeru so cene med seboj neprimerljive in lahko privedejo do nepravilnih izračunov, posledično pa do različnega obravnavanja ponudnikov in kršitve enega od temeljnih načel javnega naročanja, načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Skladno z navedenim in na podlagi doslej zapisanega Državna revizijska komisija vsled navedenega ugotavlja, da je obravnavani očitek drugega vlagatelja, da "vsebina razpisne dokumentacije ni jasna, nedvoumna in razumljiva ter tako onemogoča pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb", utemeljen.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen (zgolj) v delu, ki se nanaša na (previsoko) ceno razpisne dokumentacije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja pa je utemeljen v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da "vsebina razpisne dokumentacije ni jasna, nedvoumna in razumljiva ter tako onemogoča pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb". Zahtevek drugega vlagatelja je tako utemeljen v delu, v katerem zatrjuje
- pomanjkljivosti grafičnih prilog (po ugotovitvi Državne revizijske komisije so slabe namreč oznake tras cevovodov, ni jasno definirano obstoječe in bodoče stanje sistema/sistemov, poleg tega pa ni premerov cevi, dolžin),
- manjko opisov geomehanskih karakteristik tal (po ugotovitvi Državne revizijske komisije podatkov o geomehanskih lastnostih tal v obstoječi razpisni dokumentaciji sploh ni),
ni pa utemeljen v preostalih delih, ki izhajajo iz tega sklepa Državne revizijske komisije (zlasti glede zadrževalnih bazenov, cevnih dušilk, vodohranov, premerov cevi in dolžin cevi). V povezavi z navedenim in glede na cilj, ki ga je naročnik jasno in nedvoumno zapisal na prvi strani "ZAPISNIKA O INFORMATIVNEM SESTANKU S PONUDNIKI IN OGLEDU LOKACIJE" z dne 19. septembra 2006, "Cilj naročnika je dobiti čim več popolnih ponudb"..., je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjem poteku revizijskega postopka zahteva povračilo naslednjih stroškov:
- stroškov v višini predpisane takse 400.000,00 SIT,
- stroškov odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo (v višini 3000 odvetniških točk), vključno z davkom na dodano vrednost,
- materialnih stroškov glede odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo (v višini 3 %),
- stroškov priprave zahtevka za nadaljevanje postopka (v višini 150 odvetniških točk), vključno z davkom na dodano vrednost,
- stroške odvetniškega zastopanja in priprave opredelitve do strokovnega mnenja (v višini 1000 odvetniških točk), vključno z davkom na dodano vrednost;
- materialnih stroškov glede odvetniškega zastopanja in priprave opredelitve do strokovnega mnenja (v višini 3 %).

Zakon o uvedbi eura (Uradni list Republike Slovenije, številka 114/2004; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uvedbi eura) v prvem odstavku 3. člena določa, da se z dnem uvedbe eura v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na euro. Skladno s prvim odstavkom 13. člena istega zakona se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, skladno s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura pa sodišča in drugi državni organi, organi lokalne skupnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili v postopkih, ki jih vodijo, preračunajo po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro. Zakon o uvedbi eura v prvem odstavku 2. člena nadalje določa, da je tečaj zamenjave tečaj, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) številka 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) številka 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) številka 1086/2006). Menjalno razmerje med eurom in tolarjem izhaja že iz preambule Uredbe Sveta (ES) številka 1086/2006, natančno pa je menjalno razmerje določeno v njenem 1. členu in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za en euro. Skladno z doslej navedenim je Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti opravila preračun zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro.

Skladno z določbo 155. ZPP upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Skladno z določili drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

V revizijskem postopku je prvi vlagatelj uspel le deloma, sorazmerno z njegovim uspehom v revizijskem postopku pa mu je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznala naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- stroške v višini predpisane takse 1.669,17 EUR,
- stroške odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo v višini 1500 odvetniških točk (polovico prijavljenih), vključno z davkom na dodano vrednost, to je 826,20 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta 1086/2006 na 0,459 EUR),
- materialne stroške glede odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo v višini 5,74 EUR, to je 1 % od skupne vrednosti storitve 1000 točk in 0,5 % od presežka nad 1000 točk, to je 500 točk (polovico prijavljenih), vse po 13. členu Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003 - popravek),
- stroške priprave zahtevka za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 25 odvetniških točk (polovico prijavljenih), vključno z davkom na dodano vrednost, to je 13,77 EUR,
skupaj torej 2.514,88 EUR. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava drugih priglašenih stroškov, saj ocenjuje, da ne gre za potrebne stroške tega revizijskega postopka. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se torej zavrne.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.514,88 EUR v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjem poteku revizijskega postopka zahteva povračilo naslednjih stroškov:
- stroškov takse v višini 400.000,00 SIT,
- porto, administrativnih stroškov v višini 2.000,00 SIT.

V revizijskem postopku je drugi vlagatelj uspel v pretežnem delu, zaradi česar mu je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN priznala potrebni strošek vplačane takse v višini 1.669,17 EUR.

Peti odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Ker drugi vlagatelj "porto, administrativnih stroškov v višini 2.000,00 SIT" v zahtevi ni opredeljeno navedel, mu jih Državna revizijska komisija ni priznala.

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.669,17 v roku 15 dni po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Četrti odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Naročnik je v revizijskem postopku zahteval povračilo naslednjih stroškov:
- 3000 točk v smislu tarifne številke 19 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za pripravo Pojasnila Državni revizijski komisiji,
- 100 točk v smislu tarifne številke 39 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za konferenco s stranko glede priprave Pojasnila Državni revizijski komisiji,
- materialnih stroškov v višini (%), določeni/določenem v tretjem odstavku 13. člena Odvetniške tarife, glede priprave Pojasnila Državni revizijski komisiji,
- 1500 točk v smislu tarifne številke 19 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za pripravo naročnikovega odgovora na strokovno mnenje ("opredelitve do strokovnega mnenja"),
- 100 točk v smislu tarifne številke 39 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za konferenco s stranko glede naročnikovega odgovora na strokovno mnenje ("opredelitve do strokovnega mnenja"),
- materialnih stroškov v višini (%), določeni/določenem v tretjem odstavku 13. člena Odvetniške tarife, glede naročnikovega odgovora na strokovno mnenje ("opredelitve do strokovnega mnenja"),
- 1500 točk v smislu tarifne številke 19 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za pripravo opredelitve naročnika do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007 ("opredelitve do strokovnega mnenja"),
- 100 točk v smislu tarifne številke 39 Odvetniške tarife, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, za konferenco s stranko glede opredelitve naročnika do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007 ("opredelitve do strokovnega mnenja"),
- materialnih stroškov v višini (%), določeni/določenem v tretjem odstavku 13. člena Odvetniške tarife, glede opredelitve naročnika do dopolnjenega strokovnega mnenja z dne 01. februarja 2007 ("opredelitve do strokovnega mnenja").

Glede na dejstvo, da je prvi vlagatelj v predmetnem postopku revizije oddaje javnega naročila uspel deloma, drugi vlagatelj pa v pretežnem delu, je Državna revizijska komisija po vestni in skrbni presoji vseh okoliščin odločila, da skladno z določili drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na doseženi uspeh v postopku naročnik sam krije svoje stroške predmetnega postopka revizije oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23. februarja 2007


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana
- Nivo, d. d., Lava 11, 3001 Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana