018-489/2006 Javna agencija za železniški promet RS

Številka: 018-489/2006-41-473

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek-šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog po omejenem postopku - I. faza, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo 1. podjetje CPG, cestno in gradbeno podjetje, d.d., Ljubljanska cesta 47, Novo mesto (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), 2. podjetje Strabag AG Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), 3. podjetje ATLAS s.r.l, Via Carnia 28, Italija, ki ga zastopa odvetnica Alenka Košorok Humar, Kotnikova ulica 15, Ljubljana, (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), 4. podjetje Alpine-Mayreder Bau GmbH, A-5071 Salzburg/Wals, Avstrija, (v nadaljevanju: četrti vlagatelj), 5. podjetje SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana, (v nadaljevanju: peti vlagatelj) in 6. podjetje TIBAR d.o.o., Ulica heroja Bračiča 6, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Valentin Bajuk, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: šesti vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.02.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog po omejenem postopku - I. faza, javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 108, z dne 20.10.2006, pod številko objave Ob-29608/06, ter v Uradnem listu EU, št. 2006/S 201-213677, z dne 20.10.2006, in njegov popravek v Uradnem listu RS, št. 110-111, z dne 27.10.2006, pod številko objave Ob-302210/06 ter v Uradnem listu EU št. 2006/S 203-215299, z dne 24.10.2006.


3. Naročnik mora drugemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Naročnik mora tretjemu vlagatelju vrniti stroške v višini 3.371,69 â?? v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Naročnik mora četrtemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

6. Naročnik mora petemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne

7. Naročnik mora šestemu vlagatelju vrniti stroške v višini 3.371,69 â?? v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.10.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za prvo fazo omejenega postopka za priznanje sposobnosti za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 108, z dne 20.10.2006, pod številko objave Ob-29608/06, ter v Uradnem listu EU, št. 2006/S 201-213677, z dne 20.10.2006, in njegov popravek v Uradnem listu RS, št. 110-111, z dne 27.10.2006, pod številko objave Ob-302210/06 ter v Uradnem listu EU št. 2006/S 203-215299, z dne 24.10.2006.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je prvi vlagatelj dne 21.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija določila 2.2., 3.2.1 in 3.3. točke razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj naročnika opozarja na nedoločnost 2.2. točke razpisne dokumentacije, kjer naročnik pri zahtevi po predložitvi potrdila s strani pristojnega urada ne navede, ali gre pri tem za pristojni davčni urad v tujini ali RS. Ponudniki se po vlagateljevem mnenju v primeru skupnega nastopanja znajdejo v položaju, ko ne morejo vnaprej predvideti, kateri davčni organ je pristojen za posameznega partnerja, ali je to davčni urad v tujini, kjer ima partner sedež, ali pa je to davčni urad RS, kjer imata sedež ponudnik in naročnik. V nadaljevanju prvi vlagatelj prav tako meni, da je z naročnikovo zahtevo v točki 3.2.1. po predložitvi referenc v zvezi z opravljenimi posli na objektih, ki se nahajajo v evropskih državah, naročnik kršil 7. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj je namreč prepričan, da bi se morale reference glasiti na vse evropske države, kajti v mnogih državah nečlanicah Evropske unije (v nadaljevanju: EU) so gradbeni standardi na zelo visoki ravni. V zvezi z naročnikovo zahtevo iz 3.3. točke razpisne dokumentacije, po kateri mora ponudnik razpolagati najmanj z enim odgovornim vodjem del, ki je član Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: IZS), vlagatelj meni, da je ta prav tako diskriminatorna in v nasprotju z 7. členom ZJN-1. Kajti omenjena zahteva po vlagateljevem mnenju postavlja ponudnika, ki na razpisu nastopa skupaj s tujimi podjetji in ne more izpolnjevati pogoja obveznega članstva v IZS, v neenakopraven položaj. Po vlagateljevem mnenju bi zadostoval pogoj, da so tuji državljani vpisani v Inženirsko zbornico v svoji državi. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj zahteva spremembo razpisne dokumentacije, in sicer tako, da bo slednja ustrezala določbam ZJN-1, ali razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je drugi vlagatelj dne 23.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v 3.1.3. točki razpisne dokumentacije v nasprotju z direktivama 2004/28/ ES in 2004/17 ES zahteval predložitev certifikata ISO 9000 kot dokaz urejenosti sistema vodenja kakovosti. Obe direktivi namreč po vlagateljevih navedbah opredeljujeta, da morajo tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki v postopku javnih naročil, omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je tudi potrebno omogočiti različnost tehničnih specifikacij. Ponudnikom mora biti zato dovoljeno uporabiti katerokoli obliko dokazov o enakovrednosti, zaradi česar se morajo v primeru sklicevanja na evropski standard obravnavati tudi ponudbe, ki temeljijo ne enakih rešitvah. Drugi vlagatelj v nadaljevanju opozarja tudi na nejasnosti 3.2.1. točke razpisne dokumentacije, v kateri naročnik najprej zahteva, da vsak izmed ponudnikov v skupnem nastopu predloži reference za vsaj tri posle v vrednosti najmanj 500 milijonov SIT, nato pa v nasprotju z navedenim v nadaljevanju navaja, da bo upošteval zgolj zaključene posle nad zahtevano vrednostjo. Drugi vlagatelj v zvezi z navedenim meni, da kljub temu, da bo ponudnik dokazal, da ima tri reference v vrednosti 500 milijonov SIT, mu sposobnost ne bo priznana, saj se bo upoštevala zgolj tista referenca, ki bo nad zahtevano vrednostjo. Pri tem drugi vlagatelj še opozarja, da iz vidika 47. člena v povezavi z 42. a členom ZJN-1 za izpolnjevanje pogoja referenc zadostuje, da se slednji izkazuje za vse ponudnike skupaj, zato je po vlagateljevem mnenju nelogična naročnikova zahteva, da omenjeni pogoj izpolni vsak ponudnik v skupni ponudbi. Drugi vlagatelj opozarja na nepravilnosti 2. točke VI. poglavja, kjer je naročnik zapisal, da mora ponudnik vse podatke iz razpisne dokumentacije varovati kot poslovno skrivnost. Omenjena določba po vlagateljevem mnenju ni skladna z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06: v nadaljevanju ZGD-1), saj določila razpisne dokumentacije ne izpolnjujejo pogojev, ki jih ZGD-1 opredeljuje kot poslovno skrivnost. Prav tako po mnenju vlagatelja ni najti pravne podlage za naročnikovo zahtevo po obvezi ponudnika, ki dvigne razpisno dokumentacijo, da bo slednjo uporabil samo za izdelavo ponudbe in je pri tem ne bo izročal drugim potencialnim ponudnikom. Tudi drugi vlagatelj opozarja na nepravilnosti 3.3. točke, po kateri mora tudi tuj ponudnik izkazati, da je odgovorni vodja del član IZS. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj zahteva razveljavitev predmetne razpisne dokumentacije in povrnitev v revizijskem postopku priglašenih stroškov.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je tretji vlagatelj dne 23.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem prav tako opozarja na nepravilnosti v 3.3. točki razpisne dokumentacije, kjer je kadrovski pogoj po članstvu odgovornega vodjo del v IZS določen tudi za tuje državljane. Pri tem vlagatelj še opozarja, da mu je z omenjenim pogojem onemogočena uspešna prijava v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj mesec dni, kolikor časa bo minilo od objave razpisa v UL RS in do roka oddaje ponudb, vlagatelju ne zadošča, da bi svojega odgovornega vodjo del včlanil v IZS. Vlagatelj pri tem opozarja, da za državljane iz držav članic EU včlanitev v omenjeno zbornico traja vsaj tri mesece, kajti pred včlanitvijo v IZS je potrebno s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobiti še ustrezno odločbo o priznanju kvalifikacij, omenjeni postopek pa traja dva meseca. Tretji vlagatelj prav tako opozarja na 3.2.2. točko razpisne dokumentacije, ki določa, da mora ponudnik predložiti seznam referenc tudi za podizvajalce. Navedeni pogoj je po mnenju vlagatelja diskriminatoren do podizvajalcev, saj morajo slednji izkazati dve zahtevani referenci, ne glede nato da že kandidat sam izkaže tri zahtevane reference, česar pa konzorcialnemu partnerju ni potrebno. Kajti naročnik po vlagateljevih navedbah za partnerje v skupnem nastopu zahteva skupno izpolnitev pogojev. Naročnik po vlagateljevem mnenju tako dopušča, da konzorcialni partner brez vsakršnih referenc izvede večji del posla, med tem ko mora podizvajalec za manjši del posla poleg referenc, ki jih že ima samostojni kandidat, še sam imeti dve referenci. Na podlagi navedenega tretji vlagatelj zahteva razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila in povrnitev v revizijskem postopku priglašenih stroškov.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je četrti vlagatelj dne 24.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem opozarja, da je naročnik v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, 14/05; v nadaljevanju: ZGO-1) v točki 3.3. razpisne dokumentacije navedel, da mora ponudnik za tujo fizično osebo, navedeno v ponudbi kot odgovorni vodja del, predložiti tudi potrdilo o strokovnem izpitu te osebe za odgovorno vodenje del, opravljenem pri IZS, in je enako potrdilo zahteval tudi za odgovornega vodjo posameznih del. Četrti vlagatelj razloži, da za vpis tuje fizične osebe v ustrezni imenik pri Inženirski zbornici Slovenije pri le-tej ni potrebno opravljati strokovnega izpita in poudarja, da po vstopu Slovenije v EU priznavanje pravice do opravljanja poklica in storitev s področja graditve objektov ter vpisovanja v imenik pri IZS poteka v skladu s pravnim redom Evropske unije. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni, da se vzajemnost ne ugotavlja več in da mora vsak inženir, državljan države članice EU, pred opravljanjem svojega poklica v RS poskrbeti za priznanje svoje poklicne kvalifikacije. Odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije pa na podlagi diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi izda ustrezno ministrstvo RS. Naročnikova zahteva v obravnavanem primeru je po vlagateljevem mnenju v nasprotju s slovensko kot evropsko zakonodajo in je kot taka pravno nedopustna. Na podlagi navedenega četrti vlagatelj zahteva razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ter da se v ponovljenem razpisu v razpisni dokumentaciji izpusti pogoj obvezne predložitve potrdila o opravljenem strokovnem izpitu pri IZS.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je peti vlagatelj dne 24.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je bil naročnik pri razpisni dokumentaciji po drugi objavi predmetnega javnega naročila nedosleden. Naročnik je namreč po vlagateljevih navedbah predmet javnega naročila razširil tako, da je predmetu javnega naročila iz prve objave dodal spremljevalna dela na signalnovarnostnih napravah in vozni mreži, tako da se predmet javnega naročila glasi "Prva faza omejenega postopka za priznanje sposobnosti za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog ter spremljevalna dela na signalnovarnostnih napravah in vozni mreži." Razširjena vsebina javnega naročila je prav tako razvidna iz 27. in 29. strani razpisne dokumentacije, kot tudi pri zahtevanih referencah ponudnika iz 3.2.1 in 3.2.2. točke razpisne dokumentacije. Naročnik je tako po vlagateljevem mnenju kršil 23. člen ZJN-1. Nadalje vlagatelj opozarja, da mu je naročnik v nasprotju z 2. točko IV. poglavja razpisne dokumentacije poslal odgovore le štiri dni pred rokom za predložitev ponudb, zaradi česar je po vlagateljevem mnenju naročnik dolžan ustrezno podaljšati rok za predložitve ponudb. Naročnik je s tem ravnal v nasprotju s 25. členom ZJN-1. Prav tako kot ostali tudi peti vlagatelj opozarja na diskriminatornost določbe 3.3. točke razpisne dokumentacije in v nadaljevanju zahteva dopolnitev, spremembo razpisne dokumentacije ter primerno podaljšanje roka za predložitev ponudb ter povrnitev stroškov plačane takse in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka.

Zoper razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je šesti vlagatelj dne 24.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem prav tako kot drugi vlagatelj ugovarja določbi 3.1.3. točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj pri tem opozarja, da skladno s 1. odstavkom 42. člena a ZJN-1 certifikat ISO skupine 9000 za dejavnost, ki je predmet obravnavanega postopka, ni obvezen, niti ni zakonsko predpisan. Vlagatelj meni, da omenjeni certifikat ni potreben, niti ni sorazmeren z naravo, vsebino, obsegom in namenom javnega naročila. Certifikat namreč po vlagateljevih navedbah pomeni sistem vodenja kakovosti oz. urejenosti poslovanja v podjetju in zato s samo gradbeno dejavnostjo, ki je predmet razpisa, nima nobene zveze, zaradi česar je diskriminatoren in v nasprotju z načelom enakopravnost ponudnikov (7. člen ZJN-1). Prav tako kot ostali vlagatelj ugovarja tudi določbi 3.2.1 razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da ni podanega nobenega objektivnega razloga, da bi naročnik lahko omejeval reference kandidatov samo na dela, izvedena v državah članicah EU, niti ni podanega razloga v zvezi z zahtevanim številom referenc. šesti vlagatelj nadalje opozarja tudi na kršitve 1. odstavka 23. člena ZJN-1 v 3.2.2. in 3.3. točkah razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da pri nobeni od zahtevanih referenc ni jasno, kdaj se začne in kdaj se zaključi petletno obdobje, v katerem se izvedene reference upoštevajo kot izpolnjevanje pogojev za podizvajalce in za zahtevane kadre. Na podlagi navedenega šesti vlagatelj zahteva razveljavitev celotne prve faze omejenega postopka in povrnitev stroškov.

Naročnik je s sklepom, z dne 5.11.2006, revizijski zahtevek prvega vlagatelja zavrnil. V zvezi z vlagateljevim ugovorom glede V. poglavja, točke 2.2., naročnik meni, da je bilo navodilo dovolj jasno in v kolikor bi imel vlagatelj zahtevka v zvezi s potrdilom težave, bi lahko o tem povprašal naročnika. Pri tem pa naročnik opozarja, da je že v odgovoru na vprašanje z dne 21.11.2006 pojasnil, da lahko tuj ponudnik v primeru, ko ne more zagotoviti zahtevanega potrdila tujega organa, le-to nadomesti z lastno izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo. V zvezi z 3.2.1 točko razpisne dokumentacije naročnik poudarja, da je zahteval reference za objekte, ki se nahajajo na ozemlju EU, da ne bi prišlo do neprimerljivosti referenc med ponudniki. Poleg tega je Slovenija članica EU, njena javna železniška struktura pa del evropske javne železniške mreže in vseevropskega železniškega koridorja, kjer se je RS zavezala izpolniti tehnične zahteve skladno z direktivama EU 2001/16/EC in 50/2004/EC. Pri tem naročnik še opozarja, da v kolikor bi priznal reference v katerikoli evropski državi, le-te med seboj ne bi bile primerljive. V zvezi s 3.3. točko razpisne dokumentacije naročnik poudarja, da je vpis tujih državljanov v imenik IZS obvezen, saj to zahteva nacionalna zakonodaja ZGO-1. Poleg tega pa je po naročnikovem mnenju logično, da naročnik že pri ugotavljanju sposobnosti preveri, ali ponudnik razpolaga z ustreznim kadrom. Na podlagi navedenega naročnik meni, da je njegova odločitev v celoti utemeljena.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.2.2006, revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnil. V zvezi z zahtevanim standardom ISO 9000 naročnik pojasnjuje, da je omenjeni standard postavil kot minimalni kriterij, ki daje zagotovilo primerne urejenosti in zagotavljanja sledljivosti ponudnika pri kasnejšem izvajanju del in istočasno po naročnikovem mnenju ustreza načelu sorazmernosti. Naročnik je pri tem prepričan, da takšen pogoj ne pomeni diskriminatornega obravnavanja ponudnikov, ker je to splošno priznano in primerljivo zagotovilo, da ima ponudnik urejen sistem vodenja kakovosti. Obe navedeni direktivi po mnenju naročnika predvidevata možnost postavljanja pogojev za standarde kakovosti. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na reference, naročnik pojasnjuje, da je pri 3.2. točki razpisne dokumentacije predvidena tabela, s pomočjo katere bo naročnik sistematično pregledal izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ponudnikov. Tako je vrednost 500 milijonov za naročnika opomnik, da bo upošteval vrednost, ki je enaka ali presega 500 milijonov SIT. Naročnik pri tem vlagatelja opozarja, da v kolikor je imel v zvezi z razumevanjem postavljene meje problem, bi ga lahko o tem povprašal. Glede vlagateljevega očitka, da mora vsak od ponudnikov v skupnem nastopu predložiti reference vsaj za tri posle, pa je po naročnikovem mnenju neutemeljen, ker naročnik takšnega pogoja v razpisni dokumentaciji sploh ni navedel. Dokazilo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za partnerje v skupnem nastopu je namreč naročnik zahteval v poglavju III. točki 1., 2. in 3. Generalno uvodno določilo v točki 3. velja po naročnikovih navedbah tudi za točko 3.2., ki govori o zahtevanih referencah ponudnika. Naročnik pa v zvezi z zahtevo po varovanju podatkov iz razpisne dokumentacije kot poslovno skrivnost pojasnjuje, da je navedeno določilo o varovanju podatkov iz ponudbe vključeno izključno zaradi zaščite interesa ponudnikov in šele nato naročnika. Glede obveze za neposredovanje razpisne dokumentacije drugim ponudnikom naročnik pojasnjuje, da v kolikor ne bi vedel, kdo so potencialni ponudniki, bi moral vsako dodatno pojasnilo oz. odgovor na vprašanje objaviti v UL in UL EU. V zvezi obveznim članstvom v IZS naročnik ponovno poudarja, da to zahteva veljavna nacionalna zakonodaja. Na podlagi navedenega naročnik meni, da je njegova odločitev v celoti utemeljena.

Naročnik je s sklepom, z dne 13.12.2006, revizijski zahtevek tretjega vlagatelja zavrnil. Naročnik je v zvezi z očitki glede 3.3. točke podal enaka pojasnila, kot so že navedena zgoraj. Glede očitka, da je naročnik za vpis v IZS dal na voljo premalo časa, naročnik pojasnjuje, da pri posameznih institucijah ni preverjal, koliko časa trajajo postopki za vpis državljanov EU v IZS, je pa prepričan, da je moral biti vlagatelj s takšno zahtevo seznanjen že pred objavo razpisa. Kajti v kolikor je vlagatelj po naročnikovem mnenju planiral, da bo del svoje realizacije ustvaril na gradbenih objektih v Sloveniji, je moral preveriti, pod kakšnimi pogoji bo lahko navedena dela tudi izvajal. Med drugim bi po naročnikovih navedbah moral zagotoviti tudi izpolnjevanje 78. člena ZGO-1. Pri tem pa naročnik opozarja, da v kolikor vlagatelj ustreznega vodja del nima, lahko vključi v ponudbo osebo, ki te pogoje izpolnjuje. Razlog za pomanjkanje časa pa je po naročnikovem mnenju v tem, da je vlagatelj razpisno dokumentacijo zahteval šele 21.11.2006, to je šest dni pred oddajo ponudbe. Glede očitkov 3.2.2. točke razpisne dokumentacije pa naročnik pojasnjuje, da vlagatelju prepušča odločitev o tem, kakšno ponudbo bo pripravil. Kajti v kolikor lahko vlagatelj sam izpolni vse zahtevane pogoje iz razpisa, po naročnikovem mnenju ni razloga, da bi v ponudbo vključeval tudi konzorcialne partnerje ali podizvajalce. Pri tem pa naročnik vlagatelja opozarja, da se zahteva za predložitev referenc nanaša le na tistega podizvajalca, če ga ponudnik v ponudbi navaja in bo pomemben člen pri izvedbi posla (več kot 10%). Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.12.2006, revizijski zahtevek četrtega vlagatelja, ki se nanaša zgolj na kadrovske pogoje 3.3. točke razpisne dokumentacije, zavrnil. Naročnik ugotavlja, da si je četrti vlagatelj zapisane pogoje narobe razlagal ter da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za odgovornega vodjo del pri IZS zahteval samo za slovenske državljane, ne pa tudi za tujo fizično osebo.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.12.2006, revizijski zahtevek petega vlagatelja zavrnil. Naročnik v zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da je bila objava popravka razpisa napačna, ugotavlja, da je ta neutemeljena, saj je bil omenjeni razpis na podlagi sklepa o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila s strani Državne revizijske komisije razveljavljen. V zvezi s 2. točko IV. poglavja pa naročnik pojasnjuje, da je odgovoril na ponudnikovo vprašanje še isti dan, to je 21.11.2006, odgovore pa je posredoval po pošti vsem, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, tudi vlagatelju. Naročnik je tudi ugovor zoper 3.3. točko razpisne dokumentacije iz že navedenih razlogov zavrnil.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.12.2006, revizijski zahtevek šestega vlagatelja, ki se nanaša na predložitev certifikata ISO 9000, na 3.2.2. in 3.3. točko razpisne dokumentacije, že iz zgoraj navedenih razlogov zavrnil. V zvezi s sporno 3.2.1. točko razpisne dokumentacije pa je naročnik pojasnil, da je pri zahtevanih referencah ponudnika v zadnjih petih letih natančno definiral, da gre za preteklih pet let pred objavo javnega razpisa, zaradi česar se mu ni zdelo nujno potrebno, da k vsaki nadaljnji točki definira isti mejnik, od katerega se šteje isto petletno obdobje.

Vsi vlagatelji so pravočasno vložili zahtevek za revizijo. Četrti vlagatelj je v Obvestilu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 15.12.2006 priglasil povrnitev stroškov višini plačane takse 400.000,00 SIT.

Po pravočasnem prejemu obvestil prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega vlagatelja o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je naročnik z dopisi z dne, 14.12.2006, 18.12.2006 in 20.12.2006 odstopil zahtevke za revizijo vseh vlagateljev skupaj s predmetno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pozivu Državne revizijske komisije z dne 27.12.2006 ter 05.02.12007 o posredovanju manjkajoče dokumentacije je naročnik le-to posredoval dne 05.01.2007 ter dne 05.02.2007.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-489/06-41-141, z dne 19.01.2007, zaprosila za mnenje Inženirsko zbornico Slovenije. Zaprošeno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 23.01.2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05, 150/05, 43/06; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru so prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložili zahtevke za revizijo zoper ravnanja istega naročnika. Zaradi pospešitve obravnavanja je Državna revizijska komisija obravnavanje pravnih sredstev vseh šestih vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Državna revizijska komisija je najprej preverila utemeljenost revizijskih navedb prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj najprej navaja, da je naročnik z zahtevo, da ponudnik predloži potrdilo pristojnega davčnega organa in da mora ta pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev, kršil 5. in 7. člen ZJN-1, saj ni točno navedel, ali gre za pristojni davčni urad v tujini ali v Republiki Sloveniji.

Uvodoma Državna revizijska komisija poudarja, da je odpravljanju morebitnih nejasnosti v razpisni dokumentaciji prvenstveno namenjen tretji odstavek 25. člena ZJN-1. Potencialni ponudnik, ki ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovi, da je le-ta zanj v določenih delih nejasna, ima torej možnost pridobiti pojasnila od naročnika že v fazi do roka za predložitev ponudb, ne da bi pri tem zaustavil potek oddaje javnega naročila, kar je v tako v interesu naročnika, ki želi postopek oddaje javnega naročila čimprej zaključiti z izbiro pogodbenega partnerja, kot tudi v interesu tistega ponudnika, ki želi pridobiti posel.

Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v točki 2.2 določil: "ponudnik mora imeti poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve in poslovne obveznosti v skladu s predpisi države, v kateri ima svoj sedež oziroma ponudnik, ki ima sedež v tujini, mora imeti v Republiki Sloveniji poravnane tiste dajatve, ki jih je moral poravnati v Republiki Sloveniji." Naročnik je kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja od ponudnika zahteval predložitev potrdila pristojnega davčnega organa, ki ne sme biti starejše od 30 dni na dan skrajnega datuma za oddajo ponudbe, ter še določil, da mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev v skupnem nastopu.
Sporno zahtevo gre šteti kot v razpisno dokumentacijo implementiran pogoj, določen v 2. točki četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 (tj. "da je /ponudnik/ poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati") kakor tudi implementacijo za navedeni pogoj zahtevanega dokazila, določenega v 2. točki petega odstavka 42. člena ZJN-1, v skladu s katerim mora ponudnik priložiti "potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež".

Ob primerjavi med naročnikovim določilom "potrdilo pristojnega davčnega organaâ??" in določilom ZJN-1 "â??potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež" gre ugotoviti, da je naročnik zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 2. točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 neupravičeno zožil (potrdilo je omejil zgolj na davčni organ) in ga pomanjkljivo zapisal (ni navedel, organ katere države je pristojen), s čimer je povzročil neenakopravnost ponudnikov in tako kršil eno temeljnih načel javnega naročanja, določenega v 7. členu ZJN-1. Enakopravnost ponudnikov lahko naročnik namreč udejanji le z upoštevanjem in dosledno uporabo posameznih določb ZJN-1, in to na način, kot so le-te zapisane. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi ugodila.

Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnikova določba iz točke 3.2.1 razpisne dokumentacije, s katero naročnik določa, da se lahko objekt, na katerem je ponudnik izvajal dela, nahaja v katerikoli državi Evropske unije, diskriminatorna. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v skladu z 42.a členom ZJN-1 sam določi raven in druge okvire ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Naročnik se torej sam odloči, katere tehnične kriterije bo določil in kakšna dokazila za njihovo izpolnjevanje bo zahteval. Če se pri tem izrecno odloči, da bo od ponudnikov zahteval le reference za objekte, ki se nahajajo v katerikoli državi Evropske unije, mu zgolj zaradi tega ni mogoče očitati tudi diskriminatornosti tega pogoja. Diskriminatornost postavitve posameznega pogoja je odvisna od konkretnih okoliščin primera, v primeru spora o upravičenosti postavitve tega pogoja pa se breme dokazovanja prenese na naročnika. V konkretnem primeru je naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo, z dne 05.11.2006, pojasnil, zakaj bo kot ustrezno referenco priznal le referenco za objekt, nahajajoč se na ozemlju držav Evropske unije, oziroma je prepričljivo argumentiral, zakaj je ta zahteva povezana s predmetom javnega naročila. Naročnik je pojasnil, da je Slovenija članica EU, njena javna železniška struktura pa del evropske javne železniške mreže in vseevropskega železniškega koridorja, kjer se je RS zavezala izpolniti tehnične zahteve skladno z direktivama EU 2001/16/EC in 50/2004/EC, kar je mogoče šteti kot opravičljiv razlog za postavitev take zahteve. Prav tako je mogoče pritrditi naročniku, da bi ravno upoštevanje objektov, zgrajenih v katerikoli evropski državi - neupoštevajoč, da država gradnje objekta ni članica EU in posledično ni zavezana ravnati v skladu z evropsko zakonodajo - povzročila neprimerljivost med referencami. Naročnik je pri predmetnem javnem naročilu dolžan upoštevati evropski pravni red in njegove standarde, zato je upravičena tudi njegova zahteva po izkazovanju referenc za objekte, ki se nahajajo na območju EU, in je bilo pri njihovi gradnji zanje potrebno upoštevati evropski pravni red. Zato Državna revizijska komisija tej vlagateljevi navedbi ni sledila.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljevih navedb o diskriminatornosti naročnikove zahteve iz 3.3 točke razpisne dokumentacije, da mora ponudnik razpolagati najmanj z enim odgovornim vodjem del, ki je član IZS.

Ker so zgoraj navedeno določbo razpisne dokumentacije v predmetnem postopku revizije iz istega razloga izpodbijali kar štirje vlagatelji (prvi, drugi, tretji in peti vlagatelj), je Državna revizijska komisija - v izogib ponavljanju pri obravnavi zahtevkov za revizijo drugega, tretjega in petega vlagatelja - pri presoji utemeljenosti naročniku očitane kršitve načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) poleg navedb prvega vlagatelja upoštevala tudi navedbe ostalih treh vlagateljev.

Vlagatelji naročniku očitajo, da je določba iz 3.3 točke razpisne dokumentacije, da morajo tuji državljani, ki bi opravljali dela odgovornega vodje del, biti člani IZS, diskriminatorna, da naročnik z njo krši 7. člen ZJN-1 in v neenakopraven položaj postavlja ponudnika, ki na razpisu sodeluje s tujimi podjetji in zato ne more izpolnjevati pogoja obveznega članstva v IZS. Vlagatelji menijo, da bi moral naročnik dopustiti, da se ob pogoju vzajemnosti namesto njihovega članstva v IZS enakopravno priznajo tudi vpisi tujih državljanov v pristojne strokovne zbornice v njihovih lastnih državah oziroma se jim zdi razumljivo, da bi naročnik zahteval, da bi se tuj državljan, ki bi bil imenovan na to delovno mesto, moral pred začetkom izvajanja svojih aktivnosti, registrirati pri IZS, nikakor pa članstvo tujega državljana v IZS ne bi smelo vplivati na priznanje sposobnosti za izvajanje kateregakoli javnega naročila v Republiki Sloveniji. Tako vnaprejšnje izpolnjevanje pogoja vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev v IZS bi spravilo v neenakopraven položaj tuje državljane v primerjavi z slovenskimi, ki so že vpisani v IZS. Tretji vlagatelj še opozarja, da mu je z omenjenim pogojem onemogočena uspešna prijava v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj mesec dni, kolikor časa bo minilo od objave razpisa v UL RS in do roka oddaje ponudb, vlagatelju ne zadošča, da bi svojega odgovornega vodjo del včlanil v IZS. Vlagatelj pri tem razloži, da za državljane iz držav članic EU včlanitev v omenjeno zbornico traja vsaj tri mesece, kajti pred včlanitvijo v IZS je potrebno s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobiti še ustrezno odločbo o priznanju kvalifikacij, omenjeni postopek pa traja dva meseca.
Naročnik pa nasprotno poudarja, da je vpis tujih državljanov v imenik IZS obvezen, saj to zahteva nacionalna zakonodaja (ZGO-1). Poleg tega je po naročnikovem mnenju logično, da naročnik že pri ugotavljanju sposobnosti preveri, ali ponudnik razpolaga z ustreznim kadrom. Tudi glede očitka, da je za vpis v IZS dal na voljo premalo časa, naročnik pojasnjuje, da pri posameznih institucijah ni preverjal, koliko časa trajajo postopki za vpis državljanov EU v IZS, je pa prepričan, da bi moral ponudnik, v kolikor je planiral, da bo del svoje realizacije ustvaril na gradbenih objektih v Sloveniji, preveriti, pod kakšnimi pogoji bo lahko navedena dela tudi izvajal. Med drugim bi po naročnikovih navedbah moral zagotoviti tudi izpolnjevanje 78. člena ZGO-1. Pri tem pa naročnik opozarja, da v kolikor ponudnik ustreznega vodje del nima, lahko vključi v ponudbo osebo, ki te pogoje izpolnjuje.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankami revizijskega postopka ni sporno, da naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva razpolaganje ponudnika najmanj z enim odgovornim vodjo del, pač pa si stranke niso edine v tem, ali lahko naročnik zahteva, da mora biti tudi tuj odgovorni vodja del vpisan v IZS in ali lahko to zahteva že v prvi fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v poglavju III, v točki 3.3 (Kadrovski pogoji) najprej zapisal: "Kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog so pogojevani z izvajanjem del v progovnem pasu obstoječih železniških prog, ki se ne morejo in ne smejo izvajati brez zahtevanih ključnih kadrov, Ključni kadri, ki jih ponudnik navaja in izpolnjujejo zahtevane reference, bodo morali dejansko delati pri izvedbi naročila do konca obdobja, za katerega se bo ponudniku priznala sposobnost. Ponudnik se zavezuje, da bo v primeru spremembe ključnih kadrov o tem obvestil naročnika in sporočil, kdo so nadomestni kadri in njihove reference.". V nadaljevanju iste točke je od ponudnika med drugim zahteval, da: "razpolaga najmanj z enim odgovornim vodjo del, â??ki je član IZSâ??". Kot dokazilo za članstvo odgovornega vodjo del v IZS mora ponudnik (tako za slovenskega državljana kot za tujega državljana) priložiti potrdilo o njegovem članstvu v IZS.

Omejeni postopek oddaje javnega naročila je eden izmed postopkov, ki jih naročniki lahko uporabijo za izbiro najugodnejšega dobavitelja ali izvajalca. Za ta postopek je značilna njegova izrazita dvofaznost; v prvi fazi se zainteresirani ponudniki seznanijo z javnim naročilom, vendar le v obsegu, ki je v tem času naročnikova projekcija njegovih potreb, v drugi fazi pa se z povabilom k oddaji ponudb natančneje predstavi predmet (vsakokratnega) naročila. Naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Naročnik torej v prvi fazi izbere kandidate na podlagi predloženih podatkov, ki skladno s 42., 42.a in 43. členom ZJN-1 dokazujejo njihov pravni status, ekonomsko-finančno, tehnično in kadrovsko sposobnost (tretji odstavek 48. člena ZJN-1). Čeprav ZJN-1 ne navaja eksplicitno, katera dokazila mora ponudnik predložiti za to, da dokaže svojo kadrovsko usposobljenost za izvedbo javnega naročila, temveč vprašanje konkretnih dokazil prepušča naročniku, pa naročnik pri oblikovanju zahtev po predložitvi dokazil, s katerimi ponudniki dokazujejo svojo kadrovsko usposobljenost, ni povsem avtonomen, ampak mora pri tem upoštevati celotni pravni red Republike Slovenije.

V konkretnem postopku oddaje javnega naročila po omejenem postopku je naročnikovo zahtevo po razpolaganju ponudnika z najmanj enim odgovornim vodjo del, nedvomno mogoče šteti kot enega izmed kadrovskih pogojev v smislu 42.a člena ZJN-1. Ker tretji odstavek 48. člena ZJN-1 naročnika obvezuje, da v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje pred priznanjem sposobnosti ponudnikom tudi preveri, bodo morali ponudniki že v prvi fazi omejenega postopka predmetnega javnega naročila navesti, da izpolnjujejo pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji (torej tudi članstvo odgovornega vodje del v IZS), in svoje navedbe dokazati s predložitvijo dokazil (glede članstva odgovornega vodje del priložiti potrdilo o članstvu v IZS). Drugače povedano: v razpisni dokumentaciji zahtevan pogoj članstva odgovornega vodje del v IZS mora biti ob oddaji prijave ne samo zatrjevan, ampak tudi izkazan. Zato tudi ni mogoče slediti trditvi, da bi zadoščalo, da bi naročnik v prvi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila zahteval, da bi se tuj državljan, ki bi bil imenovan na to delovno mesto, moral pred začetkom izvajanja svojih aktivnosti oziroma po podpisu pogodbe registrirati pri IZS, saj bi to v konkretnem primeru pomenilo priznanje sposobnosti neusposobljenemu ponudniku.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji upravičeno zahteval, da morajo biti tuji odgovorni vodje del vpisani v IZS in ali je to zahtevo v tako kratkem roku, kot ga je predvidel naročnik, sploh mogoče izpolniti.

Ker naročnik svojo zahtevo po predložitvi potrdila o vpisu v IZS utemeljuje z določbami ZGO-1, po katerih naj bi bil vpis tujih državljanov kot odgovornih vodij del v IZS obvezen, in ker (kot že rečeno) mora naročnik pri določanju dokazil za izkazovanje izpolnjevanja pogojev, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, upoštevati celotni pravni red, je Državna revizijska komisija vpogledala v ZGO-1, v katerem so določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati fizične osebe, ki sodelujejo pri gradnji objektov.

ZGO-1 v 77. členu določa pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo posameznih del, v 78. členu pa določa, pod katerimi pogoji lahko tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre za izvajanje del na zahtevnem objektu, v drugem odstavku 77. člena pa je določeno, da je odgovorni vodja del za zahtevne objekte lahko "â??samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik.."
Nadalje je v prvem odstavku 78. člena ZGO-1 določeno, da lahko tuja fizična oseba ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del, če:
1. izkaže, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del in
2. če z ustrezno listino izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da ji v tej isti državi ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla.
V drugem odstavku istega člena pa ZGO-1 posebej določa, da v primeru, če tuja fizična oseba, ki sicer izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, nastopa kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte, mora biti vpisana v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici.

Definicija pojma "pristojna poklicna zbornica" je podana v 1. odstavku 220. člena ZGO-1 (Pristojna poklicna zbornica po tem zakonu), ki določa, da: "â??je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: IZS/97), ki nadaljuje z delom do ustanovitve ZAPS in preoblikovanje IZS/97 v IZS."

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre za izvajanje del na zahtevnem objektu, ZGO-1 pa v drugem odstavku 78. člena za tujo fizično osebo, ki želi nastopati kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte (poleg izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka istega člena) postavlja še dodatni pogoj vpisa te osebe v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu z obstoječim pravnim redom v Republiki Sloveniji za posameznike, ki pri gradnji objektov nastopajo kot odgovorni vodje del (za zahtevne objekte), nedvomno predpisan pogoj, da morajo biti pred opravljanjem teh storitev vpisani v imenik pri pristojni poklicni zbornici, to je IZS.

Ker tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu je z omenjenim pogojem onemogočena uspešna prijava v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj mesec dni, kolikor časa bo minilo od objave razpisa v UL RS in do roka oddaje ponudb, vlagatelju ne zadošča, da bi svojega odgovornega vodjo del včlanil v IZS, je Državna revizijska komisija te navedbe preverila tudi pri IZS.

Državna revizijska komisija je med drugim zaprosila IZS za pojasnila o tem, kako, na kakšen način in v kolikšnem času je možen vpis tujega inženirja, ki želi v Sloveniji opravljati storitve odgovornega vodenja del, v imenik IZS. Državna revizijska komisija je hkrati zaprosila IZS tudi, naj ji posreduje podatke o tem, koliko je vseh članov IZS, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del ter koliko od slednjih je tujih državljanov.

Iz prejetih pojasnil je mogoče povzeti, da v skladu z obstoječim pravnim redom ni ovir za vpis tujih fizičnih oseb v IZS, da je v imenik pooblaščenih inženirjev IZS vpisanih 7 posameznikov iz Evropske unije in 3 drugi tuji državljani, od katerih jih ima 8 pooblastilo za odgovorno vodenje del za zahtevne objekte, da kar 5048 članov zbornice, vpisanih v imenik pooblaščenih inženirjev, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del, ter da lahko posameznik pridobi članstvo v IZS v roku 30 dni od prejema popolne vloge za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev.

Pogoji in postopek za vpis v imenik IZS so urejeni v Pravilniku o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03; v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu s Pravilnikom se lahko v imenik vpišejo državljani Republike Slovenije, državljani držav članic EU in državljani drugih tujih držav (2. odstavek 2. člena Pravilnika), ki izpolnjujejo za to določene pogoje (1. odstavek 3. člena Pravilnika), pri čemer se državljani držav članic EU do dneva pristopa Republike Slovenije k EU (tj. do 1.5.2004) vpisujejo pod pogoji in po postopku, ki velja za državljane drugih tujih držav (43. člen Pravilnika), po tem datumu pa pod pogoji in po postopku, ki je predviden za državljane držav članic (16. do 23. člen Pravilnika). Tuja fizična oseba, ki se želi včlaniti v IZS kot odgovorni vodja del, mora izkazati, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del s potrdilom ustreznega državnega organa (npr. pristojne inženirske zbornice) ter da ima potrdilo za odgovorno vodenje del oziroma da tega za opravljanje te inženirske storitve v matični državi ne potrebuje. Vendar pa morajo državljani EU v skladu s 16. členom ZGO-1 za vpis v imenik predložiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo v skladu z Zakonom o postopku priznavanja kvalifikacij državljanov držav članih EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02; v nadaljevanju: ZPKEU) izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v štirih mesecih od dneva prejema popolne vloge (10. člen ZPKEU).
Zato je potrebno k roku 30-ih dni (za izvedbo vpisa v IZS) prišteti tudi čas, ki je (v primeru, da oseba, ki zahteva vpis v IZS, /še/ nima odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije) potreben za priznanje poklicne kvalifikacije, tako da lahko traja postopek vpisa v imenik IZS največ 5 mesecev.

Čeprav je glede na rok med objavo predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS (dne 20.10.2006) in rok za oddajo prijav (27.11.2007) mogoče zaključiti, da je naročnik določil prekratek rok za vpis odgovornega vodjo del, ki je tuj državljan, v IZS, pa je potrebno istočasno ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval, da mora biti odgovorni vodja del lasten kader posameznega ponudnika. Zato bi lahko ponudnik sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije lahko izpolnil bodisi tako, da bi poskrbel za pravočasen vpis lastnega kadra v imenik IZS ali pa angažiral kadre, ki so v ta imenik že vpisani. Tako bi lahko vsak izmed ponudnikov, ki želijo kandidirati pri predmetnem postopku za oddajo javnega naročila, sklenil pogodbo o sodelovanju z enim izmed 5048 domačih inženirjev, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del, ali z enim izmed 8 tujih, prav tako za odgovorno vodenje del kvalificiranih tujih državljanov, ki so vpisani v IZS. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi izrecno zapisal, da ga mora ponudnik v primeru spremembe ključnih kadrov (v času izvajanja del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog) obvestiti in sporočiti, kdo so nadomestni kadri in njihove reference, gre zapisano razumeti, da lahko ponudnik, v kolikor v prijavi (zaradi prekratkega roka) kot odgovornega vodjo del ne more navesti "svojega" kadra, saj le-ta ni vpisan v imenik IZS (in drugače izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije), le-tega naknadno vključi oziroma nadomesti z (v prijavi navedenim) odgovornim vodjo del, v kolikor ga v vmesnem času vpiše v imenik IZS.

Vse navedeno pomeni, da imajo (tudi) tuji ponudniki, ki se potegujejo za izvedbo javnih naročil za gradnje v Republiki Sloveniji glede pogojev, ki zadevajo kvalifikacije prijavljenega ključnega osebja, enake obveznosti kot tudi enake možnosti za izpolnitev teh pogojev kot domači (slovenski) ponudniki. Enako kot domači ponudniki lahko namreč tudi tuji ponudniki dosežejo izpolnitev pogojev, ki se nanašajo na posameznike, ki bodo za ponudnika opravljali delo odgovornega vodje del, bodisi tako, da poskrbijo za vpis lastnih kadrov v imenik IZS bodisi tako, da angažirajo kadre, ki so v ta imenik že vpisani. Ob navedenem je mogoče zaključiti, da zahteva naročnika po vpisu ključnega kadra za predmetno javno naročilo - odgovornega vodje del - v imenik IZS ni diskriminatorna oziroma v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. V obravnavanem primeru namreč ne gre za diskriminacijo tujega ponudnika kot podjetja, ki se poteguje za izvedbo predmetnega javnega naročila, ampak gre za izpolnjevanje pogojev, ki se vežejo na posameznika (odgovornega vodjo del), ki bo skrbel za izvedbo naročila in za katerega slovenska zakonodaja zahteva izpolnjevanje določenih pogojev.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Glede navedbe drugega vlagatelja o kršitvi Direktiv 2004/28/ ES in 2004/17 ES zaradi zahteve po predložitvi certifikata ISO 9000 kot dokaza urejenosti sistema vodenja kakovosti Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zaradi sporne določbe razpisne dokumentacije drugi vlagatelj neupravičeno postavljen v slabši pravni položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki ali da je tako postavljen pogoj diskriminatoren do njega. Drugi vlagatelj sicer navaja, da mu naročnik v razpisni dokumentaciji ni omogočil, da bi za dokaz urejenosti sistema vodenja kakovosti predložil drug ustrezne standard oziroma dokaz, ki bi bil enakovreden, vendar pa istočasno niti ne zatrjuje, da zahtevanega certifikata ISO 9000 nima. In ker posamezen pogoj iz razpisne dokumentacije ne more biti nedopusten sam po sebi, pač pa je njegova diskriminatornost odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera, ki jih drugi vlagatelj ni navedel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika sploh lahko nastala škoda, zaradi česar njegovih revizijskih navedb v tem delu tudi ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija je nadalje presodila očitke drugega vlagatelja, ki se nanašajo na nejasnost razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na reference ponudnika. Drugemu vlagatelju se zdi nejasno določilo 3.2.1 razpisne dokumentacije, kjer naj bi naročnik na eni strani zahteval, da vsak od ponudnikov v skupnem nastopu predloži reference za vsaj tri posle s področja zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog in sicer vsakega v vrednosti najmanj 500 mio SIT (2.083 mio EUR), nato pa v nasprotju s to zahtevo zapisal, da bo upošteval samo zaključene posle nad zahtevano vrednostjo. Drugi vlagatelj še dodaja, da naročnik izpolnjevanje teh referenc ne bi smel zahtevati od vsakega ponudnika v skupni ponudbi posebej, saj se izpolnjevanje tega pogoja izkazuje za vse ponudnike skupaj.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v točki 3. "Tehnična sposobnost - obvezni pogoji" kot splošno navodilo določil: "â??Izvajalec brez izpolnjevanja tehničnih in kadrovskih pogojev ne sme in ne more opravljati del v progovnem pasu. Izpolnjevanje pogojev se upošteva kumulativno (vsi partnerji v skupnem nastopu morajo skupaj izpolniti zahtevane pogoje)."

Znotraj podtočke 3.2 "Reference ponudnika" je naročnik v točki 3.2.1 glede referenc ponudnika zapisal, kot sledi: "Ponudnik mora dokazati, da je v preteklih petih letih pred objavo javnega razpisa uspešno izvedel (dokončal) vsaj tri posle s področja zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog in sicer vsakega v vrednosti najmanj 500 mio SIT (2.083 mio EUR). â??Nepravilno navedena posamezna naročila in naročila, ki ne bodo potrjena z dokazili v obliki potrdila na priloženem obrazcu, ki bodo potrjevala ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenikovih obveznosti, se ne bodo upoštevala pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika. Naročnik bo upošteval samo zaključene posle nad zahtevano vrednostjo s potrdili."

Iz razpisne dokumentacije gre razbrati, da je naročnik od ponudnikov najprej zahteval predložitev dokazil o zaključenih poslih s področja zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog v vrednosti "najmanj 500 mio SIT (2.083 mil EUR)", v nadaljevanju pa je določil, da bo upošteval samo zaključene posle "nad zahtevano vrednostjo (tj. 500 mio SIT oz. 2.083 mio EUR - op. Državne revizijske komisije)". Iz zapisanih določb gre ugotoviti neusklajenost oziroma nasprotje med njima; na eni strani naročnik dopušča predložitev dokazil o opravljenih poslih v višini najmanj 500 mio SIT, kar vključuje tudi zapisano vrednost, nadalje pa iz zapisa "nad zahtevano vrednostjo" izhaja, da te vrednosti (tj. 500 mio SIT) ne bo upošteval, pač pa zgolj tiste vrednosti, ki bodo nad zahtevano vrednostjo. Čeprav je naročnik v odgovoru, ki ga je podal v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 7.2.2006, pojasnil, da je vrednost nad 500 mio SIT (2.083 mio EUR) zgolj opomnik zanj, da bo upošteval vrednost, ki je enaka ali presega navedeno vrednost, bi moral, v kolikor je želel pridobiti reference v vrednosti "najmanj 500 mio SIT (2.083 mil EUR)", to na jasen in nedvoumen način zapisati že v razpisni dokumentaciji. ZJN-1 namreč v prvem odstavku 23. člena (Priprava razpisne dokumentacije) določa, da mora naročnik pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. In ker je naročnik v spornem delu razpisne dokumentacije postavil dve medsebojno nasprotujoči si zahtevi, je zaradi nejasne oz. nasprotujoče si razpisne dokumentacije v tem delu ponudnikom onemogočil pripravo pravilnih ponudb na njeni osnovi. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi sledila.

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj neupravičeno očita naročniku, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da vsak od ponudnikov v skupnem nastopu predloži reference za vsaj tri posle s področja zgornjega in spodnjega ustroja.
V točki 3. "Tehnična sposobnost - obvezni pogoji" je naročnik jasno in nedvoumno zapisal, da bo izpolnjevanje pogojev (torej tistih, ki jih naročnik zahteva znotraj te točke razpisne dokumentacije) upošteval kumulativno ter še pojasnil, da morajo vsi partnerji v skupnem nastopu skupaj izpolniti zahtevane pogoje. Glede na umestitev zapisane splošne določbe (pod glavno točko 3.) je nedvoumno razvidno, da se nanaša in velja tudi za podtočko 3.2 "Reference ponudnika". Vlagatelj sicer pravilno navaja, da je pogoj referenc urejen v 42.a členu ZJN-1 in da se na podlagi četrtega odstavka 47. člena ZJN-1 pri predložitvi skupne ponudbe izpolnjevanje pogojev po 42.a členu ZJN-1 (torej tudi pogoj referenc) ugotavlja za vse izvajalce skupaj, vendar pa je ob pregledu razpisne dokumentacije potrebno ugotoviti, da je naročnik tem zakonskim določbam tudi sledil, saj je skupnim ponudnikom omogočil kumulativno izpolnjevanje pogoja referenc, kot je bil zahtevan v točki 3.2 "Reference ponudnika". Naročniku zaradi navedenega ni mogoče očitati kršitve četrtega odstavka 47. člena ZJN-1, zato Državna revizijska komisija tej vlagateljevi navedbi ni sledila.

V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da določilo razpisne dokumentacije, da bo ponudnik vse podatke iz razpisne dokumentacije varoval kot poslovno skrivnost, ni v skladu z 39. in 40. členom ZGD-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da omejitve javnosti v interesu naročnikov varuje 9. člen ZJN-1. Navedeni člen naročniku dopušča, da pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga ali izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil od ponudnikov zahteva varovanje zaupnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago. Vendar opredelitev zaupnosti naročnikovih podatkov in njihovega obsega ni prepuščena njegovi subjektivni presoji, pač pa morajo biti podatki, ki jih naročnik opredeli kot zaupne, kot taki določeni s posebnimi predpisi (npr. z ZGD-1 kot poslovni podatek). V konkretnem primeru naročnikovi odločitvi, da mora ponudnik kot poslovno skrivnost varovati vse podatke iz razpisne dokumentacije, nasprotuje že okoliščina, da je moral naročnik v skladu z določbami ZJN-1 predmetni postopek oddaje javnega naročila objaviti v uradnih glasilih in v svoji objavi navesti tudi določene podatke iz razpisne dokumentacije (kot npr. kratek opis javnega naročila), ki so tako postali javni podatki, znani širši javnosti. Tudi ena izmed bistvenih značilnosti javnih naročil, tj. javnost razpisne dokumentacije, ki mora biti dostopna vsakomur, naročnik pa mora od dneva objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva (arg. 24. člena ZJN-1), nasprotuje naročnikovemu ravnanju v predmetnem postopku.

Glede očitkov drugega vlagatelja v zvezi z določbo naročnika, s katero ponudnika, ki dvigne razpisno dokumentacijo, zavezuje, da jo bo uporabil samo za izdelavo ponudbe in je ne bo izročil drugim potencialnim ponudnikom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v tem delu ni izkazal, kako bi mu lahko domnevna sporna določba naročnika povzročila škodo. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo drugega ponudnika, je slednji z razpisno dokumentacijo in zahtevami naročnika, ki bodo pri ocenjevanju ponudb relevantne, seznanjen in lahko na tej podlagi pripravi ponudbo, zato na podlagi njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi očitana kršitev naročnika vplivala na njegov pravni položaj. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Očitek drugega vlagatelja glede članstva odgovornega vodje del v IZS je Državna revizijska komisija že presojala pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in se v tem delu sklicuje na svojo zgornjo obrazložitev.


Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja.

Glede navedb tretjega vlagatelja o članstvu odgovornega vodje del v IZS se Državna revizijska komisija ponovno sklicuje na svojo obrazložitev, ki jo je v zvezi s predmetnim očitkom že podala pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja.

Tretji vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da je 3.2.2. točka razpisne dokumentacije, ki določa, da mora ponudnik predložiti seznam referenc tudi za podizvajalce, diskriminatorna.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 3.2.2 razpisne dokumentacije zapisal: "Ponudnik mora priložiti tudi seznam referenc tudi za podizvajalce, v kolikor podizvajalce v ponudbi navaja. Za posameznega podizvajalca mora dokazati vsaj dve referenci v zadnjih petih letih na objektih zgornjega in spodnjega ustroja železniških prog, potrjeni s strani naročnika, ne glede na vrednost opravljenih del.
Dokazilo: seznam referenc se poda na razpisnem obrazcu št. 6, kateremu priloži referenčne izjave naročnikov v obliki in vsebini, kot jih predvideva razpisni obrazec št. 6. Naročnik bo upošteval samo reference podizvajalcev za izvedena dela na objektih, ki so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena (Ur. L. RS št, 33/03) okvalificirani kot objekti 212-železnice."

Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalca je posebej urejeno v 46. členu ZJN-1. Ta člen v drugem odstavku naročniku dopušča, da v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja (tj. poglavje 2.6. Pogoji za udeležbo, kamor spada tudi pogoj referenc) dokažejo tudi podizvajalci ter da mora biti izpolnjevanje pogojev dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.

Iz drugega odstavka 46. člena ZJN-1 lahko razberemo, da je vprašanje izpolnjevanja pogojev za podizvajalce prepuščeno presoji naročnika. V predmetnem postopku je naročnik poleg izpolnjevanja referenc ponudnikov zahteval izpolnjevanje le-tega pogoja tudi za morebitne podizvajalce, dokumentiranje njegove izpolnitve pa predvidel na isti (čeprav omiljeni) način kot za ponudnike (torej po pravilih drugega odstavka 42.a člena ZJN-1), s čimer je v celoti sledil določbi 46. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj zapisanega tej navedbi tretjega vlagatelja ni sledila.


Nadalje se je Državna revizijska komisija spustila v presojo zahtevka za revizijo četrtega vlagatelja.

Četrti vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija razpisno dokumentacijo v delu, kjer naj bi naročnik za tujo fizično osebo, navedeno v ponudbi kot odgovorno vodjo del, kot dokazilo zahteval predložitev potrdila o opravljenem strokovnem izpitu pri Inženirski zbornici Slovenije, kljub temu, da za vpis tuje osebe v IZS po vstopu Slovenije v EU državljanu članice EU ni potrebno opravljati pri tej zbornici tudi strokovnega izpita.

V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tuji fizični osebi za vpis v ustrezni imenik IZS pri tej zbornici ni potrebno opravljati strokovnega izpita za odgovornega vodjo del, kot se to zahteva za slovenskega državljana, pač si stranki nista edini v tem, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji kljub navedenemu tak strokovni izpit zahteval.

Državna revizijska komisija je vpogledala v priloženo dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v podtočki 3.3. Kadrovski pogoji (znotraj točke 3. Tehnična sposobnost - obvezni pogoji) zahteval, da mora ponudnik dokazati, da razpolaga najmanj z:
" 1. enim odgovornim vodjem del, v skladu s prvim in drugim odstavkom 77. člena ZGO-1, ...
2. dvema odgovornima vodjema posameznih del v skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZGO-1, â??"
Naročnik je določil, da mora ponudnik kot dokazilo predložiti seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi del ter navesti njihove reference (razpisni obrazec št. 7), razpisni obrazec št. 8 pa je naročnik predvidel za dokazovanje zahtevanih izkušenj ključnega osebja ponudnika. Naročnik je še določil, da mora ponudnik za vsakega od ključnih kadrov priložiti delovni življenjepis s podatki o referencah in izkušnjah, ki ga izpolni in lastnoročno podpiše kandidat.
Nadalje je naročnik od ponudnika za posamezne ključne kadre, ki so slovenski državljani, zahteval priložitev naslednjih dokazil: za odgovornega vodjo del potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za odgovorno vodenje del pri IZS in potrdilo o članstvu v IZS, za odgovornega vodjo posameznih del pa potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu pri IZS za posameznika, ki ima višjo strokovno izobrazbo in tehnika, oz. potrdilo o opravljenem delovodskem ali mojstrskem izpitu s področja izvajanja del pri gradnjah.
Za tuje državljane je naročnik določil, da mora ponudnik zraven razpisnega obrazca št. 8, delovnega življenjepisa s podatki o referencah in izkušnjah, za odgovornega vodjo del predložiti še "potrdilo, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del", "ustrezno listino, s katero izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo â??", ter potrdilo o članstvu v IZS, za odgovornega vodjo posameznih del pa je potrebno priložiti še "potrdilo, da v državi, katere državljan je, izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo posameznih del" in "ustrezno listino, s katero izkaže, da v državi, katere državljan je, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje â??".
Razpisni obrazec št. 8, ki ga je naročnik priložil razpisni dokumentaciji (poglavje VII. Razpisni obrazci in vzorci), se nanaša na strokovnjake in njihove izkušnje oz. reference, ponudnik pa mora (poleg profesionalnih izkušenj strokovnjaka v zadnjih petih letih po obrnjenem kronološkem redu) izpolniti tudi tabelo, v kateri mora navesti določene podatke o strokovnjaku, med drugim tudi številko IZS in št. strokovnega izpita za pri IZS.

Iz spredaj navedenih določil razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v zvezi z odgovornim vodjo del in odgovornim vodjo posameznih del postavil več zahtev in zanje zahteval več dokazil. Prav tako je razvidno, da je za ključne kadre, ki so tuji državljani, posebej zahteval tudi priložitev "razpisnega obrazca št. 8".

Čeprav naročnik sam priznava (to je potrdila tudi IZS v svojem mnenju, z dne 23.01.2007), da državljanu članice EU, ki se želi vpisati v imenik IZS, ni potrebno opravljati pri tej zbornici strokovnega izpita, in celo zatrjuje, da tega niti ni zahteval, pa iz "razpisnega obrazca št. 8" (ki je kot dokazilo zahtevan tudi za tuje ključne kadre) izhaja nasprotno. Sledeč vsebini tega razpisnega obrazca, mora ponudnik med drugim za strokovnjake izpolniti tudi rubriko "strokovni izpit za pri IZS, št.". Ker (kot že prej rečeno) tujemu ključnemu kadru za vpis v IZS strokovnega izpita pri tej zbornici v skladu z veljavnimi predpisi ni potrebno opravljati, naročnik pa z izpolnitvijo "razpisnega obrazca št. 8" zahteva od njih ravno to, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tako postavljeno zahtevo v nasprotju z veljavnimi predpisi razlikuje med slovenskimi državljani in tujimi državljani, ki se želijo vpisati v imenik IZS, s čimer tuje državljane neupravičeno spravlja v slabši položaj. S tem naročnik krši načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1. Spričo navedenega je Državna revizijska komisija tej navedbi četrtega vlagatelja sledila in razpisno dokumentacijo v spornem delu razveljavila.


Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo petega vlagatelja.

Glede navedb petega vlagatelja o razširitvi predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji glede na objavo javnega razpisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da morajo biti v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZJN-1 podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija podobno kot zgoraj ugotavlja, da peti vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika lahko nastala škoda. Kljub domnevno razširjenem predmetu javnega naročila se je peti vlagatelj z le-tem seznanil ob prejemu razpisne dokumentacije, v zahtevku za revizijo pa zgolj opozarja na nedoslednost naročnika, ne da pri tem zatrjeval, da mu je s tem onemogočena priprava pravilne prijave. Na podlagi njegovih navedb Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, v čem naj bi očitana kršitev glede domnevne razširitve predmeta javnega naročila vplivala na pravni položaj petega vlagatelja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da peti vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika sploh lahko nastala škoda, zaradi česar njegovih revizijskih navedb v tem delu tudi ni vsebinsko obravnavala.

Podobno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede navedb petega vlagatelja o nejasnosti zahtevanih referenc ponudnika iz 3.2.1 in 3.2.2. točke razpisne dokumentacije. Peti vlagatelj v tem delu revizijskega zahtevka domnevno nejasne točke razpisne dokumentacije zgolj zapiše ter navede, da si ponudniki te določbe lahko različno razlagajo, v ničemer pa ne definira, zakaj je razpisna dokumentacija v spornem delu nejasna. Tudi hipotetična možnost različnih interpretacijah s strani ponudnikov brez hkratnega navajanja konkretnih okoliščin, ki bi to možnost opravičevale, ne more biti upoštevna kot dokaz o utemeljenosti naročniku očitane kršitve. Vlagatelj mora namreč skladno s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Trditveno-dokazno breme na strani vlagatelja izhaja tudi iz določil 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04, 69/05), ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v revizijskih postopkih, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, podati pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Vlagatelj pa dokazov za svoje navedbe v zahtevku za revizijo ni podal, zato jih je v tem delu potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

Peti vlagatelj naročniku tudi očita, da je v nasprotju z 2. točko IV. poglavja razpisne dokumentacije poslal odgovore le štiri dni pred rokom za predložitev ponudb.

Naročnik je v poglavju IV. (Ostala določila) v točki 1. (Informacije in pojasnila) navedel: " Odgovore na pisna vprašanja, vprašanja po telefaksu oz. elektronski pošti, ki bodo prispela najpozneje 5 (pet) dni pred rokom predvidenim za oddajo ponudbe, bo naročnik posredoval v pisni obliki vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo,â??", v točki 2. (Sprememba razpisne dokumentacije) pa je zapisal: "Naročnik si pridržuje pravico spremeniti ali dopolniti razpisno dokumentacijo na lastno pobudo ali kot odgovor na zahtevana pojasnila najkasneje 5 (pet) dni pred rokom za predložitev ponudb. Sprememba ali dopolnitev bo pisno posredovana vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije. V primeru večjih sprememb bo naročnik po potrebi podaljšal rok za oddajo ponudb."

V objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji je bil rok za odpiranje ponudb določen dne 27.11.2006, naročnik pa je odgovora na zastavljeni vprašanji, ki ju je prejel dne 21.11.2006 (tj. sedem dni pred rokom za oddajo ponudb) odgovoril z dopisom, ki ga je, kot izhaja iz poštne povratnice, peti vlagatelj prejel dne 23.11.2006 (tj. štiri dni pred rokom za odpiranje ponudb). Vprašanji sta se nanašali na zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tuji partnerji, naročnik pa je v odgovoru pojasnil, da lahko slednji določena dokazila nadomestijo z lastno izjavo. Ker je torej naročnik v odgovoru predvidel novo dokazilo, ki ga lahko ponudniki predložijo, je s tem dopolnil razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik petega vlagatelja z dopolnitvami razpisne dokumentacije seznanil šele štiri dni pred rokom za odpiranje ponudb in s tem kršil točko 2. poglavja IV. razpisne dokumentacije v delu, v katerem si naročnik "pridržuje pravico spremeniti ali dopolniti razpisno dokumentacijo na lastno pobudo ali kot odgovor na zahtevana pojasnila najkasneje 5 (pet) dni pred rokom za predložitev ponudb". Vendar pa Državna revizijska komisija ne sprejema vlagateljeve trditve, da bi moral naročnik podaljšati rok za oddajo ponudb, in se v tem delu strinja z naročnikovim pojasnilom, da je s tem, ko je ponudnikom omogočil podajo lastne izjave, dejansko skrajšal potreben čas za pripravo ponudbe oz. prijave, zato mu ni potrebno podaljšati roka za oddajo ponudb.

Čeprav v nadaljevanju navedeno ni predmet spora med strankama, Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da četrti odstavek 25. člena ZJN-1 od naročnika zahteva, da mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb, v kolikor spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni (poudarila Državna revizijska komisija) ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, in ne "â??5 (pet) dniâ??", kot je to predvidel naročnik v točki 2. poglavja IV. razpisne dokumentacije.

Glede navedb petega vlagatelja o članstvu odgovornega vodje del v IZS se Državna revizijska komisija ponovno sklicuje na svojo obrazložitev, ki jo je v zvezi s predmetnim očitkom že podala pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost zahtevka za revizijo šestega vlagatelja.

V zvezi z navedbo šestega vlagatelja, da je v razpisni dokumentaciji zahtevan pogoj po predložitvi certifikata ISO 9000 diskriminatoren ter v nasprotju z 42.a členom ZJN-1, saj ni povezan s predmetom javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v skladu z 42.a členom ZJN-1 naročnik lahko za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven sposobnosti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, v ta namen pa mora za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kot enega izmed tehničnih pogojev določil: "Ponudnik mora imeti urejen sistem kakovosti.", kot dokazilo pa predvidel: "â??ustrezen certifikat ISO 9000â??".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako postavljen pogoj kot tudi zahteva po predložitvi certifikata ISO 9000 skladen z določili 42.a člena ZJN-1. Čeprav šesti vlagatelj zatrjuje, da se standard ISO 9000 ne veže neposredno na dejavnost gradnje, ki je predmet javnega naročila, temveč na organizacijo poslovanja ponudnika, zaradi česar tudi certifikat ISO 9000 ni potreben, Državna revizijska komisija ugotavlja, da temu ni tako. Urejen sistem kakovosti (s katerim se ukvarja serija standardov ISO 9000) naročniku predstavlja osnovno merilo za nivo notranje organizacijske, kadrovske in tehnične usposobljenosti organizacije ponudnika kot tudi za uspešnost in kakovost poslovanja ponudnika. Tak sistem kakovosti poslovanja (ISO 9000) tudi zvišuje zaupanje naročnika v ustreznost ponudnikovega poslovanja in mu posredno tudi omogoči vpogled v predvideno sposobnost ponudnikove izvedbe javnega naročila. Torej lahko naročnik preko ponudnikovega urejenega sistema kakovosti poslovanja, ki se izkazuje z pridobljenim ustreznim certifikatom iz skupine ISO 9000, preveri ne samo organizacijo poslovanja ponudnika, temveč tudi njegovo zmožnost kvalitetne izvedbe predmetnega javnega naročila, v kolikor bi mu bila izvedba javnega naročila zaupana, s čimer zadosti kriterijem potrebnosti in sorazmernosti tako postavljenega pogoja kot tudi načina dokazovanja njegovega izkazovanja z vsebino, naravo, namenom kot tudi obsegom javnega naročila iz 42.a člena ZJN-1. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri navedbi spornega pogoja ravnal v skladu s členom 42. a ZJN-1 in je sledil njegovemu namenu, mu tudi ni mogoče očitati diskriminatornosti pri obravnavi ponudnikov zaradi postavitve pogoja. Kot že rečeno zgoraj, lahko naročnik enakopravnost ponudnikov udejanji le z upoštevanjem in dosledno uporabo posameznih določb ZJN-1, in to na način, kot so le-te zapisane.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija to navedbo šestega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Glede navedb šestega vlagatelja o diskriminatornosti točke 3.2.1. razpisne dokumentacije v delu, kjer naročnik določa, da se lahko objekt, na katerem je ponudnik izvajal dela, nahaja v kateri koli državi članici Evropske unije, se je Državna revizijska komisija že opredelila pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in se glede tega očitka v celoti sklicuje na zgoraj podano obrazložitev.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost navedb šestega vlagatelja, da je naročnik v točkah 3.2.2 in 3.3 razpisne dokumentacije pri časovnem terminu glede izvedenih referenc "v zadnjih petih letih" nejasno definiral, kdaj se začne in zaključi petletno obdobje, na katerega se reference nanašajo. Naročnik naj bi s tem kršil določbo 1. odstavka 23. člena ZJN-1, saj je vlagatelju onemogočena priprava pravilne ponudbe.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v točki 3. določil več obveznih pogojev, na podlagi katerih bo ugotavljal sposobnost posameznega ponudnika. Naročnik je v točki 3.2.2 predvidel tudi pogoj referenc za podizvajalce, v kolikor bo ponudnik z njimi nastopil pri predmetnem javnem naročilu, in v ta namen zahteval: "Ponudnik mora priložiti tudi seznam referenc tudi za podizvajalce, v kolikor podizvajalce v ponudbi navaja. Za posameznega podizvajalca mora dokazati vsaj dve referenci v zadnjih petih letih na objektihâ??", v točki 3.3. istega poglavja pa je glede kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti zapisal:
"Ponudnik mora dokazati, da razpolaga najmanj z:
1. enim odgovornim vodjem del, â?? ima vsaj 2 (dve) osebni referenci v zadnjih petih letih kot odgovorni vodja del â??;
2. dvema odgovornima vodjema posameznih del â??, vsak z najmanj 2 (dvema) osebnima referencama v zadnjih petih letih kot odgovorni vodja posameznih del â??"

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da naročnik pri zgoraj citiranih zahtevah ni jasno opredelil oz. sploh ni opredelil, kdaj se petletno obdobje, na katerega se nanašajo reference podizvajalcev oziroma odgovornih vodij (posameznih) del, začne oziroma konča. Čeprav naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja, da je v točki 3.2.1, kjer je prvič zahteval reference ponudnika v zadnjih petih letih, natančno definiral, da gre za preteklih pet let pred objavo javnega razpisa, zaradi česar se mu ni zdelo nujno potrebno isti mejnik, od katerega se šteje petletno obdobje, v nadaljnjih točkah definirati, pa Državna revizijska komisija nasprotno ugotavlja, da se ta mejnik (tj. od objave javnega razpisa) iz točke 3.2.1 nanaša le na izpolnjevanje pogoja iz te točke, ne pa tudi na pogoja, določena v spornih točkah 3.2.2 oziroma 3.3. Če bi naročnik želel mejnik v postopku oddaje javnega naročila, od katerega je potrebno upoštevati petletno obdobje za predložitev upoštevnih referenc, določiti tako za reference ponudnikov (točka 3.2.1), za reference podizvajalcev (točka 3.2.2) kot tudi za odgovornega vodjo del oziroma odgovorne vodje posameznih del (točka 3.3), bi ga moral zapisati bodisi v splošnih navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (oz. prijave) tako, da bi ponudniki jasno razbrali, da se nanaša na vse zahtevane reference, bodisi mejnik zapisati pri vsaki od spornih točk razpisne dokumentacije. Navedba dejanja v postopku oddaje javnega naročila, od katerega je potrebno šteti obdobje "v zadnjih petih letih", le pri enih izmed točk razpisne dokumentacije, ki medsebojno niti niso povezane niti se ne nanašajo na iste subjekte, ki morajo reference izkazovati, kljub postavitvi enake časovne komponente "v zadnjih petih letih" v vseh točkah, ne zadostuje.
Naročnikova dolžnost je namreč, da zahteve, ki jih na podlagi zakona ali avtonomne odločitve vključi v razpisno dokumentacijo, oblikuje jasno, natančno in nedvoumno oz. na takšen način, da omogočajo možnost oddaje pravilnih (in s tem primerljivih) ponudb ter hkrati izključujejo dvom v naročnikovo objektivnost pri presoji izpolnjevanja le-teh (prvi odstavek 23. člena ZJN-1).
Ker naročnik v predmetnem postopku pri točkah 3.2.1 in 3.3 razpisne dokumentacije ni določil, od katerega dejanja v postopku oddaje javnega naročila je potrebno šteti obdobje "v zadnjih petih letih", mu je na podlagi navedenega mogoče očitati kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1.

Ker je Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevkov za revizijo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega vlagatelja ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1 in nekaterih ugotovljenih kršitev naročnika ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Drugi, tretji, četrti, peti in šesti vlagatelj so zahtevali povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.


Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 400.000 SIT za takso, 3000 točk in 20% DDV za pripravo zahtevka za revizijo ter 2% materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) drugemu vlagatelju kot potrebni strošek priznava strošek:
- v višini 400.000 SIT oziroma 1.669,17 â?? (preračunano po tečaju zamenjave tolarja z eurom: 1â??=239.640 SIT, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro) za plačilo takse za revizijo.
Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju kot potrebnih ne priznava materialnih stroškov v višini 2% ter stroškov v višini 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003), saj se po tarifi obračunavajo stroški, ki jih morajo naročniki storitev plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev, vlagatelj pa v predmetnem revizijskem postopku ni nastopal po odvetniku.

Naročnik mora drugemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.


Tretji vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval 3000 točk za sestavo zahtevka za revizijo in 2% materialnih stroškov, vse povečano za 20%, ter 400.000 SIT za takso. V obvestilu o nadaljevanju postopka je tretji vlagatelj še zahteval 100 točk za sestavo zahteve ter 2% materialnih stroškov, povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena ZUE tretjemu vlagatelju kot potrebne stroške priznava:
- strošek v višini 400.000 SIT za takso, kar znaša 1.669,17 â??
- stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo, kar znaša 1652,40 â??
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 1000 točk (9,18 â??) in 1% od protivrednosti 2000 točk (9,18 â??), povečano za 20% DDV, kar znaša 22,03 â??
- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar znaša 27,54 â??;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi povečano za 20% DDV, kar znaša 0,55 â??.
Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ne priznava presežka nad že priznanimi odvetniškimi stroški, saj zanje ni najti podlage v Odvetniški tarifi.

Skupaj je naročnik tretjemu vlagatelju dolžan vrniti stroške v višini 3.371,69 â?? v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.


Četrti vlagatelj je v Obvestilu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo priglasil povrnitev stroškov višini plačane takse 400.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. členom ZUE četrtemu vlagatelju kot potreben strošek priznava strošek v višini 400.000 SIT oziroma 1.669,17 â??.

Naročnik mora četrtemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.


Peti vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov v višini plačane takse 400.000,00 SIT ter vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena ZUE petemu vlagatelju kot potreben strošek priznava strošek v višini 400.000 SIT oziroma 1.669,17 â??.
Ker peti vlagatelj v nasprotju s petim odstavkom 22. člena ZRPJN "vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo" v zahtevku za revizijo ni opredelil oz. natančneje specificiral niti jih ni dokazal, mu slednjih Državna revizijska komisija ne priznava.

Državna revizijska komisija petemu vlagatelju ni sledila pri predlaganem pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške "â??od izdaje odločitve naročnikaâ??", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

Naročnik mora petemu vlagatelju vrniti stroške v višini 1.669,17 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.


šesti vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 400.000 SIT za takso, 3000 točk za pripravo zahtevka za revizijo, 100 točk po Odvetniški tarifi za konferenco s stranko ter 2% materialnih stroškov, 100 točk za sestavo zahteve za nadaljevanje ter 2% materialnih stroškov za nadaljevanje postopka, vse povečano za 20% DDV. šesti vlagatelj zahteva plačilo z zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do plačila.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena ZUE šestemu vlagatelju kot potrebne stroške priznava:
- strošek v višini 400.000 SIT za takso, kar znaša 1.669,17 â??
- stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo, kar znaša 1652,40 â??
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 1000 točk (9,18 â??) in 1% od protivrednosti 2000 točk (9,18 â??), povečano za 20% DDV, kar znaša 22,03 â??
- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar znaša 27,54 â??;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi povečano za 20% DDV, kar znaša 0,55 â??.
Državna revizijska komisija šestemu vlagatelju ne priznava odvetniških stroškov za konferenco s stranko, saj le-teh ne ocenjuje za potrebne, ravno tako pa vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj za priznanje le-tega ni najti podlage v veljavni Odvetniški tarifi.
Prav tako Državna revizijska komisija ni sledila predlogu šestega vlagatelja o pričetku teka roka zamudnih obresti "od dneva odločitve do plačila", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

Naročnik mora šestemu vlagatelju vrniti stroške v višini 3.371,69 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.02.2007

PREDSEDNIK SENATA:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- CPG, cestno in gradbeno podjetje, d.d., Ljubljanska cesta 47, Novo mesto
- Strabag AG Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana
- Odvetnica Alenka Košorok Humar, Kotnikova ulica 15, Ljubljana
- Alpine-Mayreder Bau GmbH, A-5071 Salzburg/Wals, Avstrija
- SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana
- Odvetnik Valentin Bajuk, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana