018-017/2007 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-017/07-45-0148

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo papirne konfekcije, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SKAT d.o.o., Industrijska cesta 2e, Izola, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola (v nadaljevanju: naročnik) dne 17.1.2007

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba (vloga z dne 8.1.2007) se zavrže kot nedovoljena.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.6.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti in potencialne ponudnike s povabilom z dne 27.7.2006 povabil k predložitvi ponudbe. Po prejemu ponudb je naročnik dne 16.10.2006 izdal sklep, s katerim je vse ponudbe zavrnil kot nesprejemljive, in sicer zato, ker presegajo višini zagotovljenih sredstev.

Po prejemu obrazložitve odločitve je vlagatelj z vlogo z dne 8.12.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot pravilno, vendar nesprejemljivo, ker naj bi presegala višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Ker je vlagatelj dvomil, da bi bili ocenjena vrednost in znesek zagotovljenih sredstev enaki, je naročnika prosil, da mu pojasni razloge za nesprejemljivost ponudbe. Naročnik je svojo odločitev oprl na pomožno gradivo pri izdelavi Finančnega načrta za leto 2006. Pri tem naj bi bilo razvidno, da je bilo za leto 2006 za papirnato konfekcijo in PVC galanterijo predvidenih 8.400.000,00 SIT. Vlagatelj meni, da je takšna odločitev naročnika nepravilna in nezakonita oz. arbitrarna. Naročnik lahko odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejme le iz objektivno preverljivih razlogov, zoper odločitev o zavrnitvi pa mora biti zagotovljeno pravno varstvo v enaki meri kot zoper odločitev o dodelitvi naročila. Vlagatelj trdi, da naročnik v navedenem primeru nima nobenih objektivno preverljivih razlogov za takšno ravnanje, in sicer najprej zato, ker obrazloženo obvestilo ne vsebuje prilog, na katere se sklicuje. Dalje vlagatelj opozarja, da mu ni uspelo najti Finančnega načrta iz leta 2006, ki bi bil podlaga za dopustno zavrnitev ponudb. Na podlagi fragmentarnih podatkov, ki jih je imel na voljo, pa opozarja, da naj bi imel naročnik za material za vzdrževanje in potrošni material na voljo 60.691.098,00 SIT, za potrošni material pa na postavki 460.110 46.787.171,00 SIT oz. za pisarniški material 35.735.000,00 SIT. Nadaljnje členitve so vlagatelju neznane, če sploh obstajajo, vlagatelj pa sklepa, da je odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe arbitrarna in brez pravne podlage. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik svojo odločitev oprl tudi na cilj zmanjšati porabo za 10%, kar je nesmiselno. Naročnik je namreč pri bistvenih proizvodih razpisal za več kot 10% večjo količino od povprečja porabe v zadnjih letih. Glede na to in ob upoštevanju rasti cen je argumentacija naročnika o želji po zmanjšanju porabe argument, ki ga je naročnik uporabil zgolj za to, da ne izbere vlagateljeve ponudbe. V predmetnem postopku gre tudi za sukcesivno dobavo, kar pomeni, da lahko naročnik skladno z Zakonom o javnih financah sukcesivno prevzame toliko obveznosti, kot ima zagotovljenih sredstev. Pravilo 15. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), na katerega se brez dejanske podlage sklicuje naročnik, je mnogo strožje od pravil Zakona o javnih financah, ki veljajo za sukcesivno prevzemanje obveznosti. Slednja namreč normirajo prevzemanje obveznosti, ZJN-1 pa normira že pričetek postopka oddaje javnega naročila. Gre za dve različni in sorazmerno oddaljeni fazi postopka. Četudi bi naročniku v morebitnem finančnem načrtu grozilo, da utegne porabiti vsa planirana sredstva, novih naročnik več ne bi opravljal. Po mnenju vlagatelja naročnik ni izkazal objektivno preverljivih razlogov, zato predlaga razveljavitev sklepa, s katerim je naročnik vse ponudbe zavrnil kot nesprejemljive, ter izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 19.12.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevo po razveljavitvi sklepa, s katerim je naročnik zavrnil vse ponudbe kot nesprejemljive, zavrnil, v delu, ki se nanaša na zahtevo po izbiri vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše, pa zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da iz ZJN-1 ne izhaja, da bi bil dolžan dodatni obrazložitvi priložiti dokazila, na katera se nanaša njegova odločitev. Naročnik ne razume vlagateljevih očitkov o višini zagotovljenih sredstev za vzdrževanje in potrošni material, saj vzdrževanje ni bilo predmet javnega naročila. Predmet javnega naročila je papirna konfekcija, ki se skupaj z ostalim pisarniškim in potrošnim materialom nahaja na kontih 460.130 in 460.110, pri čemer je za papirno konfekcijo vključno z DDV namenjeno 8.400.000,00 SIT (7.000.000,00 brez DDV) od skupnih 82.522.972,00 SIT. 7.000.000,00 SIT je bila tudi ocenjena vrednost tega javnega naročila. Za zmanjšanje finančnih sredstev se je naročnik odločil zaradi izgube in v skladu s sanacijskim načrtom. Za pridobivanje sredstev je naročnik za poslovno leto 2006 pridobil dodatni program dela, kar pomeni tudi večjo porabo pisarniškega in potrošnega materiala. Za naročnika zato ni druge možnosti, kot da poišče ponudnike, ki bodo razpisani material ponudili po nižjih cenah. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da ne bi opravljal novih sredstev, če bi mu v finančnem načrtu grozilo, da utegne porabiti vsa planirana sredstva, saj že v tem trenutku ve, da sredstev za artikle po s strani vlagatelja ponujeni ceni nima, zaradi česar bi lahko npr. ostal brez toaletnega papirja za bolnike in brez drugih artiklov že pred koncem poslovnega leta. Naročnik opozarja, da so vlagateljevi podatki glede primerjave letošnjih in predvidenih količin napačni, in ponovno ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, saj ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo. Naročnik še navaja, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevo za izbiro vlagateljeve ponudbe, zavrgel, saj ZRPJN določa, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, ne predvideva pa, da v revizijskem postopku izbere ponudnika.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 8.1.2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi navaja, da zoper del naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo uveljavlja pravno varstvo v pritožbi, v preostalem delu pa nadaljuje postopek v smislu nadaljevanja postopka po ZRPJN. Tudi če bi namreč Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo zoper 1. alinejo ugodila, bi 2. alineja postala pravnomočna in neizpodbojna. Vlagatelj meni, da naročnik ni zavrnil njegovih očitkov o arbitrarnosti odločitve o zavrnitvi ponudbe, niti ni pojasnil, zakaj je ex post kot mejo sprejemljivosti postavil znesek 8.400.000,00 SIT z DDV. Naročnik po eni strani navaja razloge za večjo porabo, po drugi strani pa razloge za zmanjševanje finančnih sredstev, ne pojasni pa, zakaj je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva. Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep, s katerim je naročnik zavrnil vse ponudbe kot nesprejemljive in da naročniku naloži povrnitev stroškov revizijskega postopka, hkrati pa naj mu poda tudi napotke v zvezi z vlagateljevo 2. točko pravovarstvenega predloga.

Vlagatelj je z dopisom z dne 8.1.2007 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri navaja, da je zoper del, v katerem je naročnik njegov zahtevek a revizijo zavrgel, dolžan vložiti pritožbo, saj bi v nasprotnem primeru 2. alineja naročnikovega sklepa postala pravnomočna in neizpodbojna. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo v delu, v katerem zahteva izbiro njegove ponudbe, zavrgel. Takšno naročnikovo ravnanje naj bi bilo zmotno. Zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb obstoji možnost pravnega varstva. V obravnavanem primeru se lahko pravovarstveni zahtevek izpolni samo na način, da se vlagatelja izbere kot najugodnejšega ponudnika. V postopku pravnega varstva ima naročnik tudi reformacijske pristojnosti, kar je ključno za uveljavljanje pravnega varstva. Če namreč naročnik meni, da vlagatelj ne more zahtevati izbire v primeru, če niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev vseh ponudb, je pravica do učinkovitega pravnega varstva onemogočena. Tudi sicer je Sodišče ES zavzelo stališče, da je učinkovito pravno varstvo nujno tudi v primeru zavrnitve vseh ponudb, naročnikova možnost sprejema reformativnih odločitev pa jasno izhaja tudi iz tretjega odstavka 16. člena ZRPJN. Če bi bilo ravnanje naročnika dopustno, bi vlagatelj ostal brez pravnega varstva, saj je v tem primeru edini možni pravovarstveni zahtevek izbor njegove ponudbe. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo v delu, v katerem je le-tega zavrgel, naročniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni dovoljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN, ne urejata drugače. Varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil je torej zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (prvi odstavek 16. člena ZRPJN) in predložitvi pravočasnega obvestila o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Vlagatelj lahko pritožbo zoper naročnikovo odločitev o njegovem zahtevku za revizijo oz. procesno ravnanje vloži zgolj v treh primerih, ki jih določa ZRPJN. Pritožba je v skladu z določbami ZRPJN dopustna le v primerih, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže zaradi formalnih pomanjkljivosti (četrti odstavek 12. člena) oz. zaradi nepravočasnosti ali neobstoja aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena), in v primeru, če naročnik zaradi nepravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka ali molka vlagatelja izda sklep o ustavitvi postopka revizije (prvi odstavek 17. člena).

V predmetnem revizijskem postopku je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se je nanašal na razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kot nesprejemljivih, zavrnil kot neutemeljen, v delu, ki se je nanašal na izbor vlagateljeve ponudbe, pa zavrgel. Ker naročnikovo zavrženje dela zahtevka za revizijo ni posledica ugotovitve formalnih pomanjkljivosti, nepravočasnosti, neobstoja aktivne legitimacije ali neposredovanja obvestila o nadaljevanju oz. molka vlagatelja, v ZRPJN ni najti podlage za dopustnost vlagateljeve pritožbe. Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj po prejemu odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le-temu pravočasno posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka, na podlagi katerega mu bo zagotovljeno pravno varstvo v skladu z določbami ZRPJN. Zato je treba njegovo pritožbo v skladu z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči kot nedovoljeno. Ob tem gre pripomniti, da Državna revizijska komisija v primeru nadaljevanja postopka po prvem odstavku 17. člena ZRPJN v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, torej o (celotnem) pravovarstvenem predlogu, kot ga vlagatelj oblikuje v zahtevku za revizijo, zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki v pritožbi navaja, da bo odločitev naročnika o zahtevku za revizijo v delu, v katerem je le-tega zavrgel, postala pravnomočna in neizpodbojna.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo. Ker ZRPJN v 22. členu vsebuje le o pravila o vračanju stroškov revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrgla, njegova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, ni utemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.1.2007

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana