018-029/2007 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Številka: 018-029/2007-42-412

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila storitev po odprtem postopku, po sklopih, za "sklop II: tiskanje in dostava obrazcev in drugih tiskovin za potrebe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Mond Grafika d.o.o., Ulica Ivana Selana 15, Brezovica, ki ga zastopa odvetnik Aleš Kovač, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.02.2007

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop II, kot izhaja iz 2. točke Obvestila o oddaji naročila v postopku javnega razpisa po odprtem postopku po sklopih št. JR-1/2006, z dne 13.10.2006.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, v višini 1.147,11 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 02.10.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila storitev po odprtem postopku v treh sklopih:
- Sklop I: tiskanje in dostava glasila Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,
- Sklop II: tiskanje in dostava obrazcev in drugih tiskovin za potrebe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,
- Sklop III: tiskanje in dostava odmerjenih odločb s plačilnimi elementi za zbiranje zborničnega prispevka in tiskanje ter dostava zborničnih novic"
Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 108, z dne 20.10.2006, pod številko objave Ob-29473/06.

Z dokumentom "Obvestilo o oddaji naročila v postopku javnega razpisa po odprtem postopku po sklopih št. JR-1/2006 z dne 13.10.2006" je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika v sklopu I izbral ponudnika Kmetijska založba d.o.o., v sklopu II ponudnika Gapro d.o.o., ter v sklopu III ponudnika INO d.o.o..

Na podlagi zahteve vlagatelja, z dne 05.12.2006, je naročnik dne 12.12.2006 za sklop II izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je dne 22.11.2006 po pooblaščencu vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal arbitrarno in samovoljno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja zahteve iz postavke št. 10 razpisne dokumentacije za II. sklop javnega naročila. Vlagatelj meni, da je to zahtevo mogoče tolmačiti na več različnih načinov. Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik ni nikjer zahteval, da morajo ponudniki pod št. 10 vpisati cene za vsako jezikovno varianto posebej ter skupno ceno, pač pa je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je potrebno vpisati zgolj skupno ceno tako za varianto A kot za varianto B. Zato dejstvo, da vlagatelj v točki 10 II. sklopa ni navedel cen za posamezno jezikovno različico, pač pa je v ponudbi napisal enotno ceno za vsako varianto (za varianti A in B) posebej in v tej ceni že vključil vse tri jezikovne različice za posamezno varianto, ne more biti izločilni kriterij, saj tega kriterija naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel. V kolikor bi naročnik želel, da mu ponudniki v postavki 10 podajo ceno za vsako jezikovno različico posebej ter nato skupno ceno za vse tri jezikovne različice, bi moral to tudi jasno zapisati. Vlagatelj naročniku očita, da je napačno ocenil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, moral pa bi jo glede na določilo 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1) izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj še dodaja, da v kolikor je naročnik ocenil, da so posamezne ponudbe nepravilne, bi moral to v skladu s 5. točko 1. odstavka 74. člena ZJN-1 označiti v zapisniku, kar pa ni storil. Vlagatelj zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila JR-1/2006-II. sklop, podrejeno pa delno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila JR-1/2006-II. sklop v delu, ki se nanaša na vlagatelja ter da se ugotovi pravilnost njegove ponudbe.

Vlagatelj je dne 03.01.2007 zahtevek za revizijo dopolnil s potrdilom o plačilu takse za revizijski zahtevek.

S sklepom, z dne 09.01.2007, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da so vlagateljeve navedbe, da je razpisna dokumentacija pod zaporedno številko 10 dvoumna in zavajajoča, napačne in neutemeljene. Naročnik razloži, da v razpisni dokumentaciji za sklop II, pod št. 10, v OBRAZCU 4b, v zvezi s količinami jasno piše, da je za varianto A (5000 kosov) in varianto B (10000), potrebno zagotoviti količine za 3 jezikovne različice, torej za varianto A 15000 kosov, za varianto B pa 30000 kosov. To naj bi naročnik jasno navedel tudi v razpisni dokumentaciji, kot opombo pod točko II.2. Seznam obrazcev in drugih tiskovin s količinami, ki jih bo naročnik potreboval v roku enega leta. Prav tako naj bi naročnik v dodatnih pojasnilih glede razpisne dokumentacije, ki jih je objavil na svoji spletni strani, ponovno poudaril, da je potrebno količine vpisati za vsako mutacijo posebej, torej za vsak sklop po tri jezikovne različice. Vendar je vlagatelj kljub jasno določenim in dodatno pojasnjenim zahtevam navedel le ceno za skupaj 5000 kosov variante A in ceno za skupaj 10000 kosov variante B, zato naročnik meni, da je ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo stroškovno zahtevo.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 12.01.2007) je naročnik z dopisom dne 17.01.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj s predmetno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije dne 29.01.2007 dopolnil manjkajočo spisovno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o vprašanju, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno zaradi neizpolnjevanja zahteve iz postavke št. 10 razpisne dokumentacije za II. sklop javnega naročila. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da je ravnal po navodilih naročnika, zapisanih v razpisni dokumentaciji in je posledično oddal pravilno ponudbo.

ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik, ko po opravljenem pregledu ugotovi, da posamezna ponudba ne izpolnjuje vseh njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, le-to zavrniti kot nepravilno.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo naročnika gre ugotoviti, da je naročnik v poglavju II. Predmet javnega razpisa, tehnične značilnosti, kakovost in opis, v točki II.2 pripravil tabelo, v kateri je bil podan Seznam obrazcev in drugih tiskovin s količinami, ki jih bo naročnik okvirno potreboval v obdobju enega leta. Za tiskovino "Brošura" iz zaporedne številke 10 tabele je predvidel za varianto A: 5000 Kom, za Varianto B: 10000 Kom, s pripisom "(za vsako tri jezikovne različice)". Pod tabelo je naročnik kot opombo zapisal: "* Prosimo, da izdelate ponudbo za Brošuro pod točko 10: varianto A 5000 izvodov (tri jezikovne različice) in varianto B 10000 izvodov (tri jezikovne različice)".
V ta namen je naročnik določil OBRAZEC 4b: Predračun: Obrazci in druge tiskovine za potrebe KGZS (SKLOP II), v katerem so ponudniki za "Brošuro" z že navedenimi količinami "Varianta A: 5000, Varianta B: 10000 (za vsako tri jezikovne različice)" morali izpolniti naslednje stolpce: Cena brez DDV na enoto (tolar), Cena brez DDV na enoto (evro), Cena z DDV na enoto (tolar), Cena z DDV na enoto (evro), Vrednost skupaj v tolarjih (kol. x cena z DDV na enoto) ter Vrednost skupaj v evrih (kol. x cena z DDV na enoto).

V pojasnilih razpisne dokumentacije, ki jih je naročnik izdal dne 08.11.2006, je naročnik moral odgovoriti tudi na vprašanje: "ali je končna količina/naklada 3x5000 kos in 3x10000 kos, oz. ali je mutacija (3x) znotraj količine 5000 in znotraj 10000". Njegov odgovor se je glasil: "Količine so za vsako mutacijo posebej."

V predmetnem postopku je torej naročnik pri "Brošuri" določil, da morajo ponudniki zanj podati ponudbo za dve varianti. Varianta A je predvidevala pripravo ponudbe za 5000 komadov (tri jezikovne različice), varianta B pa pripravo ponudbe za 10000 komadov (tri jezikovne različice), ponudniki pa so morali za vsako varianto posebej izpolniti stolpce OBRAZCA 4b.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja gre ugotoviti, da je slednji izpolnil OBRAZEC 4b ter v njem tudi pri tiskovini "Brošura" izpolnil vse zahtevane stolpce. Vlagatelj je stolpca, v katerih je moral zapisati vrednost skupaj v tolarjih oz. evrih, izpolnil tako, da je ceno z DDV na enoto (tolar oz. evro) pomnožil s količino 5000 za varianto A ter s količino 10000 za varianto B.


V predmetnem postopku oddaje javnega naročila med strankama ni sporno, da je vlagatelj podal skupno ceno za "Brošuro" pri varianti A za 5000 kom in pri varianti B za 10000 kom, pač pa si stranki nista edini v tem, ali je vlagatelj s podano ceno za to količino izpolnil vlagateljevo zahtevo po predložitvi ponudbene cene za "Varianta A: 5000, Varianta B: 10000 (za vsako tri jezikovne različice)". Naročnik namreč trdi, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisano, da je za varianto A (5000 kosov) in varianto B (10000 kosov) potrebno zagotoviti količine za tri jezikovne različice, torej za varianto A 15000 kosov, za varianto B pa 30000 kosov, vlagatelj pa je kljub temu navedel napačne količine. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da je v skladu z razpisno dokumentacijo vpisal enotno ceno tako za varianto A: 5000 kosov kot tudi za varianto B: 10000 kosov ter da navedena cena vsebuje tudi tri jezikovne različice, kot je naročnik zahteval. V kolikor je naročnik želel, da ponudniki v postavki 10. podajo ceno za vsako jezikovno različico posebej ter nato skupno ceno za vse tri jezikovne različice, bi moral to jasno zapisati, ne pa samovoljno in arbitrarno oceniti vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, čeprav je vlagatelj ravnal po navodilih iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na pripravo ponudbe za tiskovino "Brošura" (zaporedna št. 10) iz točke II.2., pripravil tako, da je omogočala (in povzročila) različne interpretacije. Naročnik je v tabeli v točki II.2. kot tudi v tabeli v OBRAZCU 4b za "Brošuro" količinsko predvidel pripravo ponudbe pri varianti A za 5000 kosov, pri varianti B pa za 10000 kosov, pri čemer je v oklepaju kot tudi v opombi zapisal, da mora ponudnik pri pripravi ponudbe za vsako varianto (A in B) upoštevati tri jezikovne različice. Vendar pa je po mnenju Državne revizijske komisije naročnik nejasno oz. dvoumno opredelil, kako morajo biti količine, ki jih je naročnik predvidel za vsako od variant, upoštevane pri pripravi ponudbene cene za varianto A in varianto B. Naročnik sicer pravi, da je iz razpisne dokumentacije kot tudi iz dodatnih pojasnil jasno razvidno, da je za varianto A (5000 kom) potrebno zagotoviti količine za tri jezikovne različice, torej 15000 kom, za varianto B pa 30000 kom, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče zahtevo po upoštevanju treh jezikovnih različic razumeti tudi drugače. Ker je naročnik v OBRAZCU 4b pri Brošuri tako za varianto A kot za varianto B že sam zapisal količino, ki jo je zahteval, (tj. 5000 oz. 10000 kom), ponudniku pa prepustil izpolnitev zgolj stolpcev, ki so se nanašali na podajo cen in skupne vrednosti za že (s strani) naročnika navedene količine, se lahko zahtevano razume tudi tako, da je bilo treba tri jezikovne različice in ceno zanje upoštevati znotraj ponudbene cene za količino 5000 (varianta A) oz. 10000 (varianta B). Naročnik namreč ni nikjer določil, da lahko ponudniki v OBRAZCU 4b že določene količine variante A in B (5000 oz. 10000) povečajo oz. navedeno iz omenjenega obrazca nedvoumno ne izhaja: za ta namen npr. ni bilo predvidenega dodatnega stolpca, v katerega bi ponudniki lahko vnesli nove količine. V kolikor bi naročnik želel, da ponudniki pripravijo svojo ponudbo tako, da navedeno količino (5000 oz. 10000) upoštevajo pri pripravi vsake od treh jezikovnih različic, bi moral to v razpisni dokumentaciji izrecno in nedvoumno zapisati, česar pa ni storil. Tako je s svojo zahtevo po predložitvi variantnih ponudb za Brošuro in upoštevanjem treh jezikovnih različic pri vsaki od variant omogočil, da so ponudniki njegovo zahtevo različno razumeli. To se kaže tudi v predloženih ponudbah, kjer so ponudniki OBRAZEC 4b izpolnjevali na različne načine, bodisi da so zgolj vpisali zahtevane podatke v tabelo obrazca, bodisi da so sami izdelali obrazec in ga izpolnili, pri čemer je kar osem od devetih ponudnikov (vključno z vlagateljem) OBRAZEC 4b izpolnilo tako, da so za artikel Brošuro (zap. št. 10) pri podaji skupne vrednosti za varianto A in varianto B ceno na enoto pomnožilo s (strani naročnika določenima) količinama 5000 oz. 10000, le izbrani ponudnik pa je ponudbo pri postavki št. 10 pripravil glede na količini 15000 (za varianto A) oziroma 30000 (za varianto B).
Glede na ugotovljeno nejasnost, ki je ne odpravlja niti naročnikov odgovor na dodatno vprašanje in - kot je Državna revizijska komisija že v več svojih sklepih zapisala - ob upoštevanju pravila, da nejasnega določila razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik moral, upoštevajoč v razpisni dokumentaciji nejasno določeno zahtevo po predložitvi ponudbe za varianti A (5000 kom) in B (10000 kom) pri artiklu Brošura (zap. št. 10), kot pravilno v tem delu upoštevati tudi vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj je v OBRAZCU 4b pri spornem artiklu zapisal skupno vrednost (v tolarjih ali evrih) za varianti A in B tako, da je ceno na enoto pomnožil s količino 5000 (varianta A) oz. 10000 (varianta B) in tako ravnal v skladu z eno od možnih razlag razpisne dokumentacije.

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1 in določili razpisne dokumentacije ter da je naročnikova trditev o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba v tem smislu nepravilna, neutemeljena.

Vendar pa Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, v kateri naročniku očita, da bi moral, v kolikor je ocenil, da so posamezne ponudbe nepravilne, v skladu s 5. točko 1. odstavka 74. člena ZJN-1, le-to označiti v zapisniku.
Zapisnik o odpiranju ponudb in njegovo vsebino ureja 74. člen ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti podatki: zaporedna številka ponudbe, ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen, variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami, ponudbena cena in morebitni popusti, pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju ter pripombe pooblaščenih predstavnikov. Vendar je potrebno poudariti, da obvezno sestavino zapisnika, "pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju", ni mogoče razumeti v smislu naročnikove odločitve o morebitni (vsebinski) pravilnosti ponudb; na javnem odpiranju ponudb se namreč v zapisnik vpišejo bistveni elementi ponudb, kot to zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Namen javnega odpiranja ponudb je skladno s 73. členom in nasl. ZJN-1 ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Naročnik pa vsebinsko pravilnost, sprejemljivost in primernost posameznih ponudb med drugim ugotavlja šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb in šele na podlagi tega postopka vsebinsko odloči o morebitni zavrnitvi ponudbe kot neprimerne, nesprejemljive ali nepravilne.

Državna revizijska komisija, skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN, odloča v mejah zahtevka za revizijo. V konkretnem primeru je vlagatelj svoj zahtevek postavil tako, da je primarno zahteval razveljavitev postopka oddaje javnega naročila JR-1/2006 za II. sklop, podrejeno pa delno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila JR-1/2006 za II. sklop v delu, ki se nanaša na vlagatelja ter da se ugotovi pravilnost njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu široko postavljenemu zahtevku o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila JR-1/2006-II. sklop, saj je ugotovljene nepravilnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila mogoče odpraviti že z razveljavitvijo naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklop II, kot izhaja iz 2. točke Obvestila o oddaji naročila v postopku javnega razpisa po odprtem postopku po sklopih št. JR-1/2006, z dne 13.10.2006.

Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da naj pri ponovnem vrednotenju ponudb upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa. Če bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb zaradi njihove medsebojne primerljivosti, naj javni razpis ponovi in ponudnikom na njihovo zahtevo povrne stroške, za katera bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za plačilo takse za revizijo,
- v protivrednosti 1250 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo,
- v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo dopisa MF RS
- v protivrednosti 50 točk po tar. št. 39, točka 1.a Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV,
- v protivrednosti 50 točk po tar. št. 39, točka 2 Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV,
- v protivrednosti 27 točk po členu 13 Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV,
- v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za preučitev sklepa z dne 09.01.2007 in poročilo stranki
- v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN in v skladu četrtim odstavkom 13. člena Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- 100.000,00 SIT oziroma 417,29 â?? (preračunano po tečaju zamenjave tolarja z eurom: 1 â??=239.640 SIT, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro) za plačilo takse za revizijo,
- stroške v protivrednosti 1250 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo, kar znaša 688,50 â??
- stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 1000 točk (9,18 â??) in 1% od protivrednosti 500 točk (2,30 â??) po 13. členu Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV, kar znaša 13,78 â??
- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, kar znaša 27,54 â??.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava odvetniških stroškov za sestavo dopisa MF RS, za preučitev sklepa z dne 09.01.2007 in poročilo stranki ter odvetniških stroškov po točki 1.a in 2 tar. št. 39 Odvetniške tarife, saj le-teh ne ocenjuje za potrebne, ravno tako pa vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj za priznanje le-tega ni najti podlage v veljavni Odvetniški tarifi.

Skupaj je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, v višini 1.147,11 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 09.02.2007


Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Odvetnik Aleš Kovač, Dalmatinova 5, Ljubljana
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Celovška 135, Ljubljana
- Gapro d.o.o., Zrinjskega 8, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana