018-014/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-014/2007-43-259

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članov Sonje Drozdek- šinko in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje storitev vzdrževanja, upravljanja in obratovanja objektov, vgrajenih sistemov in naprav na mejnih prehodih na področju policijskih uprav Slovenj Gradec, Maribor (severni del), Celje, Maribor (južni del), Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Induplati, Industrija platnenih izdelkov, d.d., Kamniška cesta 24, Zgornje Jarše, Domžale, ki ga zastopa odvetnik Damjan škofič, Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.01.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 27.11.2006, se v delu, kjer se nanaša na sklope 1, 2, 3 ter 5 javnega naročila "izvajanje storitev vzdrževanja, upravljanja in obratovanja objektov, vgrajenih sistemov in naprav na mejnih prehodih na področju policijskih uprav Slovenj Gradec, Maribor (severni del), Celje, Maribor (južni del), Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica", zavrže.

2. V preostalem delu se vlagateljev revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.08.2006 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "izvajanje storitev vzdrževanja, upravljanja in obratovanja objektov, vgrajenih sistemov in naprav na mejnih prehodih na področju policijskih uprav Slovenj Gradec, Maribor (severni del), Celje, Maribor (južni del), Kranj, Murska Sobota in Nova Gorica" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 92, z dne 01.09.2006, pod številko objave Ob-24350/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 166, z dne 01.09.2006, pod številko objave 178324.
Dne 15.11.2006 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila", iz katerega izhaja, da se le-to v sklopih 1 in 2 odda ponudniku Hernaus, d.o.o., Kopališka cesta 2, Velenje (v nadaljevanju: Hernaus, d.o.o.), v sklopu 3 ponudniku Čistoča, d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin (v nadaljevanju: Čistoča, d.o.o.), v sklopih 4 in 5 pa ponudniku SPL, d.d., Frankopanska 18A, Ljubljana (v nadaljevanju: SPL, d.d.). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepravilna, saj v slednji ni bilo predloženo dokazilo o izpolnjevanju splošnega pogoja iz točke 4, poglavja XII razpisne dokumentacije, vlagatelj pa ni predložil tudi dokazila o izpolnjevanju ekonomsko- finančnega pogoja iz točke 7, poglavja XIII razpisne dokumentacije.

Dne 27.11.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V zahtevku navaja, da se ponudbene cene posameznih ponudnikov iz zapisnika javnega odpiranja ponudb ter ponudbene cene, navedene v odločitvi o oddaji naročila, kar v šestih primerih med seboj bistveno razlikujejo. Naročnik sicer v odločitvi o oddaji naročila navaja, da so bile v ponudbi Čistoča, d.o.o., za sklope 1-5, ter v ponudbi SPL, d.d., za sklope 2, 4 in 5, pri računski kontroli ugotovljene računske napake, ki jih je naročnik v soglasju s ponudnikoma popravil. Naročnik pa v odločitvi o oddaji naročila ni navedel dejstev, na podlagi katerih je sklepal, da gre za računske napake, niti ni navedel razlogov za svojo odločitev. Tudi s tem je bistveno prekršil pravila postopka, saj njegove odločitve ni mogoče preizkusiti in je odločitev o izbiri in postopek že iz tega razloga potrebno razveljaviti in ponoviti. Vlagatelj meni tudi, da so odstopanja v cenah previsoka, da bi se jih lahko okvalificiralo kot računske napake. Po vlagateljevem mnenju je bila v predmetnem postopku kršena prepoved spreminjanja cen ponudbe po 54. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), vlagatelj pa je bil tudi v neenakopravnem položaju s ponudnikom SPL, d.d., zaradi česar je bilo kršeno tudi načelo enakopravnosti ponudnikov. Iz opisanih razlogov pa je ogrožen tudi javni interes, ki ob iskanju najugodnejše cene nedvomno zaobsega tudi to, da se postopek vodi zakonito, korektno in transparentno ter do vseh ponudnikov enakopravno. Spremenjenih ponudb SPL, d.d., ob predpostavki, da ne gre za računske napake, naročnik ne bi smel uvrstiti v postopek primerjanja, vrednotenja in ocenjevanja ponudb in jih posledično izbrati kot najugodnejše, saj bistveni elementi teh ponudb niso bili zapisani v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, s čemer je bilo kršeno načelo transparentnosti.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja tudi, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno, saj naj ji ne bi bil priložen izpisek iz sodne ali druge evidence, ki dokazuje, da proti ponudniku ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek. To naj ne bi držalo, saj naj bi vlagatelj naročniku priložil izpisek iz sodnega registra. V slednjega se vpisujejo tudi vpisi glede prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja, zato bi, če bi tak postopek proti ponudniki obstojal oziroma bil v teku, to bilo razvidno iz stanja v sodnem registru, ki ga izkazuje predloženi izpisek. Vlagateljeva ponudba je morda imela manjše, toda nebistvene pomanjkljivosti, ki po prepričanju vlagatelja niso tolikšne, da bi jo bilo potrebno oceniti kot nepravilno. Sicer pa je tudi iz zapisnika z javnega odpiranja ponudb razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba popolna in v njej niso bile ugotovljene nepravilnosti.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, saj naj naročnikovega ravnanja ne bilo mogoče sanirati na način, ki ne bi bil v škodo ponudnikom. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ki jih priglaša, kakor sledi: za konferenco s stranko- stroške v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa); za sestavo zahtevka- stroške v višini 2.745,45 točk po Odvetniški tarifi; za materialne stroške- stroške v višini 54,91 točk po Odvetniški tarifi; vse navedeno povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev takse za revizijski postopek, katere višine ne navaja.

Z dopisom, z dne 28.11.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek. Vlagatelj je revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 04.12.2006.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 19.12.2006, s katerim je le-tega "v delu, ki se nanaša na sklop 4â??", zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik ni ugodil niti vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi revizijo.
V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je pri pregledu in kontroli ponudbene cene (predračuna) ugotovil, da so v ponudbi SPL, d.d., računske napake. V predloženih predračunih omenjenega ponudnika so bili namreč napačni zmnožki razpisanih količin ur kvalificiranega delavca (naročnik pojasnjuje napake). Naročnik je SPL, d.d., z dopisom, z dne 24.10.2006, pozval k predložitvi soglasja za odpravo računskih napak, SPL, d.d., pa je svoje soglasje v postavljenem roku tudi predložil. Naročnik pojasnjuje določila 54. člena ZJN-1 glede računskih napak, pri čemer izpostavlja, da dejstvo, da gre pri ponudbi SPL, d.d., za relativno visoko odstopanje v cenah, ne vpliva na to, da navedenega odstopanja ne bi mogli šteti kot računsko napako. Po mnenju naročnika je razlika v ceni posledica napačnega zmnožka, torej osnovne računske operacije. Zmnožek pa mora biti pravilen, saj predstavlja tako izhodišče za primerljivost ponudb, okvirno ocenjeno vrednost naročila za rezervacijo sredstev pri naročniku, kot tudi oceno, ali je ponudba sprejemljiva. Naročnik na tem mestu pojasnjuje, da je v odločitvi o oddaji naročila prišlo do očitne napake, v posledici katere so pri SPL, d.d., napačno navedeni predračun in sklopi, v katerih so bile ugotovljene računske napake. Kot naslednje naročnik navaja, da je odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v celoti skladna z 78. členom ZJN-1, vlagatelj pa je imel možnost tudi zahtevati dodatno obrazložitev te odločitve. Naročnik dalje pojasnjuje, da ugotavljanje računskih napak ni predmet postopka odpiranja ponudb, zato tudi ugotovitve o obstoju le-teh me morejo biti zapisane v zapisniku o javnem odpiranju ponudb. Naročnik ponovno opozarja na določbe 54. člena ZJN-1, ki se nanašajo na ugotavljanje in odpravo računskih napak, ob čemer ugotavlja, da načeli enakopravnosti ponudnikov in transparentnosti nista bili kršeni.
Glede nepravilnosti vlagateljeve ponudbe naročnik najprej navaja, da je bilo na javnem odpiranju ponudb glede predloženih dokazil ugotovljeno zgolj dejstvo obstoja zahtevanih dokumentov, ocenjevanje njihove vsebine in s tem povezano ugotavljanje pravilnosti ponudbe pa ni bilo predmet postopka javnega odpiranja ponudb niti zapisnika o javnem odpiranju ponudb, ampak del postopka ocenjevanja, vrednotenja in primerjanja ponudb. Sicer pa ZJN-1 ne pozna termina popolnosti ponudbe in kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, so bila v zvezi s posamezno ponudbo ugotovljena samo dejstva, ki so navedena v zapisniku o odpiranju ponudb. Komisija se na javnem odpiranju ponudb ni izrekala o pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb. Naročnik dalje pojasnjuje, da je bila vlagateljeva ponudba v postopku ocenjevanja ponudb ocenjena kot nepravilna, saj je bilo ugotovljeno, da vlagatelj v njej ni priložil dokazila o izpolnjevanju splošnega pogoja iz točke 4, poglavja XII razpisne dokumentacije, in sicer izpiska iz sodne ali druge enakovredne evidence, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, da proti ponudniku ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja, da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava ali ni bil uveden katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima sedež. Vlagatelj je sicer v ponudbi kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja predložil redni izpisek iz sodnega registra, vendar želi naročnik v zvezi z navedenim dokazilom poudariti, da je v stečajnem pravu potrebno razlikovati med uvedbo in začetkom postopka likvidacije, prisilne poravnave sli stečajnega postopka. Stečajni postopek se tako uvede z vložitvijo pisnega predloga, ki ga lahko vloži upnik, dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Vse pravne posledice stečajnega postopka nastanejo z začetkom postopka, torej s procesnim dejanjem sodišča - izdajo sklepa o začetku postopka in nabitjem oklica na oglasno desko. Skladno z 42. členom ZJN-1 je izločitveni pogoj, v kolikor ga naročnik zahteva v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji, že uvedba stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacije. V skladu z 11. točko 4. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo (v nadaljevanju: ZSReg)), se v sodni register vpisujejo naslednji podatki v zvezi s postopkom prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja:
- sklep o začetku postopka prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja,
- sklep zaključku postopka prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja, s kratko označbo načina zaključka postopka,
- sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave.
Glade na navedeno iz rednega izpiska iz sodnega registra ni razvidna uvedba stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave oziroma likvidacije.
Naročnik dalje pojasnjuje, da je v postopku ocenjevanja ponudbe vlagatelja ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna tudi zaradi tega, ker v ponudbi ni predložil izpolnjenega, podpisanega in žigosanega soglasja k podizvajalski oziroma kooperantski pogodbi, kot dokazila o izpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja iz točke 7, poglavja XIII razpisne dokumentacije. Naročnik je v zvezi s predložitvijo predmetnega dokazila na vprašanje enega od ponudnikov odgovoril: "Ponudnik mora kot dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko finančnega pogoja pod zap. št. 7 poglavja XIII razpisne dokumentacije predložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec soglasja k podizvajalski oziroma kooperantski pogodbi. Ponudnik v obrazec, ki je del razpisne dokumentacije, vpiše kraj in datum ter obrazec podpiše in žigosa.". Naročnik s tem v zvezi ugotavlja, da so odgovori naročnika na vprašanja ponudnikov v zvezi z razpisno dokumentacijo sestavni del razpisne dokumentacije, da so bili odgovori na vprašanja preko spletne strani naročnika dostopni vsem potencialnim ponudnikom ter da bi vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 v zvezi z razpisno dokumentacijo in v zvezi s pripravo ponudbe lahko zahteval kakšno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, česar pa vlagatelj s tem v zvezi ni storil.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen, vlagatelju pa ni priznal niti priglašenih stroškov revizijskega postopka.

Z vlogo, z dne 29.12.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 08.01.2007, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je na poziv Državne revizijske komisije dopolnil dne 18.01.2007.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz izreka naročnikove odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku izhaja, da je naročnik le-tega obravnaval izhajajoč iz predpostavke, da je bil vložen zgolj v 4. sklopu predmetnega javnega naročila, to je sklopu "Izvajanje storitev vzdrževanja, upravljanja in obratovanja objektov, vgrajenih sistemov in naprav na mejnih prehodih na področju policijske uprave Kranj in Celje (za mejni prehod Pavličevo sedlo)".

Državna revizijska komisija v nasprotju s takšnim stališčem naročnika ugotavlja, da iz vlagateljevega revizijskega zahtevka nedvoumno izhaja, da slednji napada celoten postopek oddaje javnega naročila, v vseh sklopih. To dejstvo je razvidno tako iz vlagateljevega tožbenega (revizijskega) predloga, v katerem zahteva, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila "v celoti razveljavi", kot tudi iz obrazložitve revizijskega zahtevka, kjer med drugim kot sporno izpostavlja odpravljanje računskih napak v ponudbah izbranih ponudnikov za vse sklope predmetnega javnega naročila.

Izhajajoč iz takšne opredelitve meja in vsebine vlagateljevega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija tudi izvedla obravnavo le-tega.


Državna revizijska komisija dalje izpostavlja, da iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati dejanskega interesa za dodelitev naročila v sklopih 1, 2, 3 ter 5, tako pa tudi ne aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka v zvezi z oddajo naročila v omenjenih sklopih.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da lahko pred iztekom roka za oddajo ponudb vloži zahtevek za revizijo vsak potencialni ponudnik. Po izteku roka za oddajo ponudb pa lahko zahtevek za revizijo vloži le ponudnik, to je oseba, ki je oddala ponudbo in je z oddajo prijave tudi izkazala interes za dodelitev javnega naročila. Pravna ali fizična oseba, ki ni oddala ponudbe v roku za oddajo ponudb, ni aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo, saj ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Drugačna razlaga zgoraj povzetih določil 9. člena ZRPJN bi pomenila možnost zlorab pravnega varstva, saj bi v nasprotnem primeru zahtevke za revizijo lahko vlagale tudi osebe, ki niso imele interesa za dodelitev javnega naročila, pa bi revizijske zahtevke vlagale zaradi zavlačevanja postopka oddaje javnega naročila.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je v tem postopku vlagatelj svojo ponudbo oddal le za sklop 4 predmetnega javnega naročila, ne pa tudi za ostale sklope (torej sklope 1, 2, 3 ter 5). V posledici tega dejstva vlagatelj ni uspel izkazati dejanskega interesa za dodelitev naročila v sklopih 1, 2, 3 ter 5, tako pa tudi ne aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka v zvezi z oddajo naročila v omenjenih sklopih. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija njegov revizijski zahtevek, z dne 27.11.2006, v delih, kjer se nanaša na sklope 1, 2, 3 ter 5 predmetnega javnega naročila, zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija prešla k obravnavi preostalega dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, to je dela, ki se nanaša na oddajo javnega naročila v sklopu 4 le-tega. Ob tem je ugotovila, da vlagateljev revizijski zahtevek v tem delu ni utemeljen.

V okviru obravnave vlagateljevih revizijskih navedb je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zaradi njene domnevne nepravilnosti; če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi že ta ugotovitev (ob dejstvu, da je bila vlagateljeva ponudba v sklopu 4 cenovno najugodnejša) pomenilo razloge za razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila v obravnavanem sklopu.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno iz dveh razlogov, in sicer zato, ker naj vlagatelj v svoji ponudbi ne bi priložil dokazila o izpolnjevanju splošnega pogoja iz točke 4, poglavja XII razpisne dokumentacije, ter zato, ker naj v svoji ponudbi ne bi predložil dokazila o izpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja iz točke 7, poglavja XIII razpisne dokumentacije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, in sicer pod točko "XI. Pogoji za priznanje sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje", med drugim določil tudi naslednji pogoj: "Proti ponudniku ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja; da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava, ali ni bil uveden katerikoli drug postopek podoben navedenim postopkom skladno s predpisi države, v kateri ima sedež.".

Kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel "izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika (največ 3 mesece)".

Vlagatelj je v dokaz izpolnjevanja zgoraj citiranega pogoja predložil redni izpisek iz sodnega registra.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s predložitvijo omenjenega dokazila vlagatelj izpolnjevanja pogoja iz točke 4, poglavja XII razpisne dokumentacije, ni izkazal.

V tej zvezi gre že uvodoma pojasniti, da predstavlja obravnavani pogoj enega izmed obveznih pogojev za priznanje sposobnosti, kot jih določa četrti odstavek 42. člena ZJN-1. Skladen z določili ZJN-1 pa je tudi način izkazovanja izpolnjevanja tega pogoja, kot ga je določil naročnik.

Državna revizijska komisija dalje izpostavlja, da gre, kot pravilno pojasnjuje naročnik, v stečajnem pravu ločevati med uvedbo in začetkom postopka likvidacije, prisilne poravnave ali stečajnega postopka. Stečajni postopek se tako npr., skladno z 90. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/1993, 25/1997, 39/1997, 1/1999, 52/1999, 42/2002, 58/2003; v nadaljevanju: ZPPSL), uvede z vložitvijo pisnega predloga, ki ga lahko vloži upnik, dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Stečajni postopek pa se, skladno s 97. členom ZPPSL, začne z izdajo sklepa o začetku postopka (pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko).

Državna revizijska komisija izpostavlja tudi, da Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/1994, 91/2005, 42/2006 (60/2006 - popr.); v nadaljevanju: ZSReg), kot ravno tako utemeljeno pojasnjuje naročnik, v 4. členu določa, da se v sodni register vpisujejo:
- sklep o začetku postopka prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja,
- sklep o zaključku postopka prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja, s kratko označbo načina zaključka postopka, ter
- sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vlagatelj s predložitvijo rednega izpisa iz sodnega registra sicer izkazal, da proti njemu ni bil začet postopek prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja, ne pa tudi, da takšen postopek proti njemu ni bil uveden.

V posledici tega dejstva gre ugotoviti, da vlagatelj v svoji ponudbi ni uspel izkazati izpolnjevanja pogoja iz točke 4, poglavja XII razpisne dokumentacije, naročnik pa je bil njegovo ponudbo, skladno z določili 76. člena ZJN-1, upravičen in dolžan zavrniti.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj dalje zatrjuje, da drugi s strani naročnika ugotovljeni razlogi za nepravilnost njegove ponudbe niso bistveni, naročnik pa njegove ponudbe zaradi le-teh ne bi smel izločiti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje pravnega interesa.

Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba je procesna predpostavka vsakega pravnega sredstva, zato mora biti izkazan ves časi od vložitve zahtevka za revizijo. Tako mora biti ves čas revizijskega postopka izkazano, da izpodbijano ravnanje oziroma odločitev naročnika neposredno posega v vlagateljeve pravice in pravne koristi (v njegov pravni položaj) in da bi ugoditev njegovemu zahtevku za revizijo privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.

Ker je Državna revizijska komisija v tem sklepu že ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil, slednji za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge s strani naročnika ugotovljene razloge za nepravilnost vlagateljeve ponudbe, ne izkazuje pravnega interesa; tudi če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to namreč ne bi moglo v ničemer vplivati na pravni položaj vlagatelja (katerega ponudba je bila torej utemeljeno izločena kot nepravilna) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


V preostanku svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo pri odpravi računskih napak v ponudbah Čistoča, d.o.o., in SPL, d.d. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi za obravnavo revizijskega zahtevka v tem delu ne izkazuje pravnega interesa.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da so svoje ponudbe za sklop 4 predmetnega javnega naročila oddali vlagatelj, Čistoča, d.o.o., SPL, d.d., ter Hernaus, d.o.o. Ponudbe vseh navedenih ponudnikov, z izjemo vlagateljeve, so bile s strani naročnika ocenjene kot pravilne.
Z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek gre, kot že navedeno, ugotoviti, da slednji v le-tem zatrjuje nepravilnosti pri odpravi računskih napak v ponudbah Čistoča, d.o.o., in SPL, d.d., ter pravilnost svoje ponudbe. Ker vlagatelj pravilnosti svoje ponudbe ni uspel izkazati (glej argumente zgoraj), mu predmetno javno naročilo v obravnavanem sklopu v nobenem primeru ne more biti oddano. Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku obenem ne navaja nepravilnosti pri ponudbi ponudnika Hernaus, d.o.o., pa gre ugotoviti, da tudi v primeru, če bi se ostale revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to ne bi moglo vplivati na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Izpostaviti je namreč potrebno, da morebitna ugotovitev o nepravilnosti postopka odprave računskih napak v ponudbah Čistoča, d.o.o., in SPL, d.d., ne bi narekovala s strani vlagatelja predlagane razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila, temveč kvečjemu razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, saj bi bilo s tem povezane morebitne nepravilnosti mogoče sanirati že na ta način (pri ponovnem ocenjevanju ponudb bi naročnik namreč lahko bodisi upošteval prvotno podane ponudbene cene, ali pa bi ponovno pozval k soglasju za odpravo ugotovljenih računskih napak; nič od navedenega pa na enakopravnost ponudnikov in transparentnost postopka ne bi imelo vpliva). Tudi v primeru, če bi se ponudbe Čistoča, d.o.o., in SPL, d.d., ob tem izkazale za nepravilne, pa bi bilo predmetno javno naročilo oddano ponudniku Hernaus, d.o.o., katerega ponudbe vlagatelj ne napada.

Iz navedenega izhaja, da vlagatelj za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri odpravi računskih napak v ponudbah Čistoča, d.o.o., in SPL, d.d., ne izkazuje pravnega interesa, saj obravnava teh navedb ne bi mogla v ničemer vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikovega ravnanja pri oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 4 s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 27.11.2006, v delu, o katerem ni bilo že odločeno z odločitvijo iz 1. točke izreka tega sklepa, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 25.01.2007


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana,
- Odvetnik Damjan škofič, Cankarjevo nabrežje 1, Ljubljana,
- Hernaus, d.o.o., Kopališka cesta 2, Velenje,
- Čistoča, d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin,
- SPL, d.d., Frankopanska 18A, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.