018-010/2007 Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje

Številka: 018-010/2007-43-0100

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3 in 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti z anonimnim javnim natečajem za oblikovanje novega logotipa in slogana Slovenije in na podlagi pritožbe vlagatelja Iztok Skok, Maistrova 6, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 1. 2007

ODLOČILA

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti z anonimnim natečajem št. 1436/2006 z dne 27. 6. 2006, predmet javnega naročila pa je razdelil v dva sklopa (sklop A: idejna rešitev za logotip Slovenije, sklop B: idejna rešitev za slogan Slovenije). Naročnik je s povabilom k oddaji ponudb št. 1436-01/2006 z dne 5. 7. 2006 k oddaji ponudb povabil potencialne ponudnike.

Naročnik je 3. 11. 2006 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 1436-04/2006, iz katere izhaja, da je naročnik v sklopu A izbral ponudbo ponudnika Studio Luks, d. o. o., Resljeva 1, Ljubljana, v sklopu B pa ponudbo ponudnika Nuit, d. o. o., Gregorčičeva 23, Ljubljana.

Vlagatelj je vložil "pritožbo na odločitev komisije za izbor logotipa in slogana Slovenije" z dne 28. 12. 2006, ki jo je naročnik prejel 29. 12. 2006 (razvidno iz prejemne štampiljke). V tej vlogi vlagatelj navaja posamezne kršitve, zaradi katerih zahteva razveljavitev natečaja.

Naročnik je sprejel sklep št. 38/2007 z dne 3. 1. 2006, s katerim je vlagateljevo vlogo kot prepozno zavrgel. Naročnik navaja, da je vlagatelju 7. 11. 2006 vročil odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil 29. 12. 2006, torej po preteku 10-dnevnega roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 4. 1. 2006, v kateri v zvezi z naročnikovimi argumenti, s katerim je ta zavrgel vlagateljevo vlogo, navaja, da je tudi naročnikova komisija ravnala v neskladju z lastnimi določili razpisa, zamudila pa je tudi rok za izbor, ki so ga sami določili. Vlagatelj tudi opozarja na še nekatere druge kršitve, ob tem pa navaja "Smatram, da je pritožbeni rok, ki sem ga zamudil, nepomemben ob kršitvi pravil, ki jih je zagrešila komisija. Torej je pritožba vsebinsko utemeljena, rok je zamujen, vendar je rok, ki si ga je postavila, zamudila tudi komisija." Vlagatelj predlaga ponovitev postopka oddaje natečaja. Državna revizijska komisija je pritožbo prejela 9. 1. 2006.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom št. 018-012/2006-43-0030 z dne 9. 1. 2007 pozvala, naj ji odstopi dokumentacijo. Naročnik je dokumentacijo odstopil kot prilogo k dopisu št. 269-01/2007 z dne 11. 1. 2007. Državna revizijska komisija je naročnika 12. 1. 2007 zaprosila za posredovanje še dodatne dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval 15. 1. 2007 po telefaksu.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti z anonimnim natečajem in da mu je naročnik vročil odločitev o oddaji javnega naročila 7. 11. 2006 (razvidno iz poštne povratnice, ki jo hrani naročnik v svoji spisni dokumentaciji). Iz naročnikove spisne dokumentacije je tudi razvidno, da je vlagatelj vložil vlogo "pritožba na odločitev komisije za izbor logotipa in slogana Slovenije" z dne 28. 12. 2006, ki jo je po vsebini (ne glede na morebitne formalne pomanjkljivosti) mogoče šteti kot zahtevek za revizijo v skladu z določbami ZRPJN.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.", prvi odstavek 16. člena ZRPJN "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.", prvi odstavek 13. člena ZRPJN "Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona.", drugi odstavek 13. člena ZRPJN pa "Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom." Iz navedenih določb ZRPJN je razvidno, da naročnik vsebinsko (meritorno) odloča (prvi odstavek 16. člena ZRPJN) o vloženem zahtevku za revizijo (in torej o očitanih kršitvah postopka oddaje javnega naročila in predlogu po razveljavitvi postopka) le v primeru, če je bil ta vložen pravočasno (torej znotraj z zakonom določenega roka; prvi odstavek 13. člena ZRPJN v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN), sicer ga naročnik zavrže kot prepoznega (drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Sicer pa tudi v primeru, da bi Državna revizijska komisija vsebinsko odločala o zahtevku za revizijo, bi morala biti izpolnjena procesna predpostavka pravočasne vložitve zahtevka za revizijo (gl. prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da celo med strankama ni spora o tem, da je vlagatelj zamudil rok za vložitev zahtevka za revizijo, saj vlagatelj temu dejstvu ne oporeka, poleg tega pa se vlagatelj sklicuje na kršitve rokov, ki izvirajo iz sfere naročnikove komisije, in smatra kot nepomembno svojo zamudo v primerjavi z naročnikovimi kršitvami. Državna revizijska komisija pa ne glede na prej navedeno sicer tudi ugotavlja, da je glede na posamezna dejanja razvidno, da je vlagatelj zamudil rok iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN. Namreč, vlagatelj je prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila 7. 11. 2006, zahtevek za revizijo pa je vložil šele 28. 12. 2006, kar pomeni nesporno zamudo 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je zahtevek za revizijo (vlogo z dne 28. 12. 2006) zavrgel kot prepozen. Tako naročnikovo ravnanje âˆ" kot je bilo že navedeno âˆ" sicer tudi nalaga drugi odstavek 13. člena ZRPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ob navedenem velja vlagatelja sicer opozoriti, da tudi, če bi naročnik kršil lastna pravila in zamudil posamezne roke v postopku oddaje javnega naročila, tako naročnikovo ravnanje oziroma taka domnevna naročnikova opustitev predpisanih oziroma zakonitih dejanj v postopku oddaje javnega naročila ne more opravičiti vlagateljeve nepravočasne vložitve zahtevka za revizijo in torej ne more oziroma ne bi mogel biti upošteven razlog. Poleg tega pa je treba tudi izpostaviti, da v skladu z ZRPJN (gl. npr. 1. člen in 4. točko tretjega odstavka 12. člena) vlagatelj (kot splošni pojem) ravno z vložitvijo zahtevka za revizijo opozarja na naročnikove (kot splošen pojem) kršitve v postopku oddaje javnega naročila in zahteva naročnikovo (kot splošen pojem) zakonito ravnanje. Vsebinska obravnava zahtevka za revizijo pa je v skladu z ZRPJN mogoča le v primeru izpolnjenih procesnih predpostavk, torej tudi pravočasne vložitve zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 1. 2007

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Urad vlade za informiranje, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana,
- Iztok Skok, Maistrova 6, 3000 Celje,
- Studio Luks, d. o. o., Resljeva 1, 1000 Ljubljana,
- Nuit, d. o. o., Gregorčičeva 23, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.