018-005/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo

Številka: 018-005/06-42-152

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članov Nataše Jeršič in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Objavo za javno zbiranje ponudb za nakup delnic družbe SIJ" na podlagi pritožbe vlagatelja Dnevnik, Časopisna družba d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.1.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek je utemeljen.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 613.37 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v dnevnem časopisu Delo dne 29.09.2006 objavil poziv za javno zbiranje ponudb za nakup delnic družbe SIJ - Slovenska industrija jekla d.d., Gerbičeva 98, Ljubljana.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 2.10.2006 zaprosil za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila storitve predmetne objave. Naročnik je dne 12.10.2006 podal odgovor, da je za predmetno storitev kot edini kriterij uporabil 46. člen Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 123/03), ki določa, da se mora poziv objaviti v dnevnem časopisu, ki izhaja na območju celotne Republike Slovenije, pri čemer časopis Delo predmetni pogoj izpolnjuje.

Vlagatelj je dne 30.10.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita opustitev izvedbe postopka javnega naročila male vrednosti, s čimer je kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ki od naročnikov terja gospodarno porabo javnih sredstev, zagotavljanje konkurence na trgu, transparentnost postopkov ter enakopraven nastop na trgu javnih naročil. Ker naročnik vlagatelju ni omogočil sodelovanja v postopku, je kršil tudi 4. člen Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04) in načelo zagotavljanja konkurence in enakopravnosti. Nadalje vlagatelj navaja, da oddaja naročila na podlagi meril, ki kot elementa pri izbiri ne upošteva cene, ni skladna z ZJN-1 in je naročnik s tem kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Ker obrazloženo obvestilo o oddaji naročila z dne 12.10.2006 ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti. Naročnik pa je po mnenju vlagatelja s svojim ravnanjem posegel v ustavno načelo zaupanja v pravo in s tem kršil 2. člen Ustave RS. Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 16.11.2006 sprejel sklep št. 450-6/2002, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije. Vlagatelj je dne 24.11.2006 zoper omenjeni sklep naročnika, z dne 16.11.2006, vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-461/06-41-3786 z dne 11.12.2006 tudi ugodila in naročnika v skladu s 16. členom ZRPJN pozvala na odločanje o zahtevku.

Naročnik je na podlagi navedenega 18.12.2006 sprejel sklep, št. 440-1/2006-131, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa o zavrniti zahtevka za revizijo naročnik navaja, da se postopki prodaje finančnega premoženja države in naložb pravnih oseb izvajajo na podlagi 80.a, 80.j in 80.h določb Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99 s spremembami, v nadaljevanju ZJF). Na podlagi navedenih določb je vlada sprejela Uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin. Slednja po naročnikovih navedbah v 46. členu določa, da se mora poziv za javno zbiranje ponudb objaviti v dnevnem časopisu, ki izhaja na območju celotne RS. Skladno z navedenim je naročnik nato 21.9.2001 sklenil, da se poziv za javno zbiranje ponudb objavi v časopisu Delo. Pri tem je komisija po naročnikovih navedbah smiselno uporabila določbe Pravilnika o postopku oddaje javnih naročil male vrednosti, kljub temu, da je menila, da postopanje po ZJN-1 ni potrebno. Nujni kriterij 46. člena omenjene uredbe po naročnikovih navedbah je, da gre za dnevni časopis, ki izhaja na območju celotne RS. Skladno s tem je komisija odločila, da je merilo za presojo izvajalca ekonomsko najugodnejša ponudba in pri tem določila merila za presojo najugodnejšega ponudnika. Določila je merila, ki se nanašajo na pokritost na območju celotne države, regionalno pokritost znotraj države, sorazmerno pokritost po posameznih regijah, ter ceno izvedbe javnega naročila. Ker pa je po naročnikovih navedbah komisija ugotovila, da so cene med dnevnimi časopisi zelo izenačene, je odločila, da cena ne more biti bistveni kriterij. Skladno s 6. členom Pravilnika je po naročnikovih navedbah komisija zbrala vse relevantne podatke in ponudbe potencialnih izvajalcev javnega naročila na internetu na podlagi Nacionalne raziskave branosti in spletnih strani časopisnih hiš. Pri tem se naročnik sklicuje na določbe 124. in 125. člen ZJN-1, za katere so značilne nekatere postopkovne opustitve. Pri tem naročnik opozarja na določbo 3. odstavka 6. člena Pravilnika, po kateri lahko odgovorna oseba pridobi ponudbe tudi na druge načine npr. na internetu ali v sredstvih javnega obveščanja. Poleg tega naročnik še opozarja, da v poglavju, ki ureja postopek izvedbe naročila z vrednostjo od 2% od vrednosti iz ZIPRS 1.000.000,00 SIT niso nikjer določeni pogoji, ki bi obvezovali določitve meril za ocenjevanje najugodnejšega ponudnika. Ta obveznost po vlagateljevih navedbah naj bi veljala zgolj za postopke nad 1.000.000,00 SIT. Komisija je po naročnikovih navajanjih kljub temu upoštevala 3. odstavek 15. člena Pravilnika. Naročnik poudarja, da komisija ni kršila temeljnih načel ZJN-1 in Pravilnika, temveč je preverila in upoštevala obstoj konkurence ter zagotovila enakopravnost vseh ponudnikov. Prav tako ni kršila načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, kajti pred izbiro ponudnika je preverila tudi ceno vseh možnih ponudb. Pri tem naročnik še opozarja, da je v obvestilu, ki ga je 12.10.2006 poslal vlagatelju, navedel, da je edini kriterij za tovrstno objavo določen v 2. odstavku 46. člena omenjene Uredbe in ne, da je za predmetno storitev kot edini kriterij uporabilo 46. člen Uredbe o prodaji. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.12.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pri tem še navaja, da iz odločitve izhaja, da naročnik ni izvedel nikakršnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, temveč le-tega poskuša za nazaj rekonstruirati, saj se naročnikove navedbe po vlagateljevem mnenju bistveno razlikujejo od predhodnih. Kajti do zadnje naročnikove odločitve je ta po vlagateljevih navedbah ves čas trdil, da v izpodbijanem postopku oddaje ne gre za postopek oddaje javnega naročila. Pri tem vlagatelj prereka naročnikove navedbe in opozarja, da naročnik pri vlagatelju cen sploh ni preverjal, saj cenik na vlagateljevi spletni strani za javne naročnike ne velja. Poleg tega je tudi način naročnikove preučitve podatkov v vseh relevantnih časopisih povsem arbitraren, saj poleg podatkov o številu bralcev in pokritosti slovenske populacije naročnik navaja svoje ugotovitve, ki so povezane z branostjo časopisov v regijah. Vlagatelj pri tem še opozarja, da tovrstnih podatkov na spletnih straneh ni, marveč jih je potrebno kupiti ali pridobiti od ponudnika, pri čemer ga v obravnavani zadevi zanje ni nihče zaprosil. Vlagatelj še priglaša stroške za konferenco s stranko 1000 točk, pregled spisa 13.200 SIT, sestavo obvestila o nadaljevanju 50 točk ter 2% materialni stroški, vse skupaj povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 3.1.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.1.2007, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti in ali je pri tem prišlo do kršitve določb ZJN-1.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru namreč ugotavlja, da se je s sklepom št. 018-461/06-41-3786, z dne 11.12.2006, že postavila na stališče, da je v obravnavanem primeru pri izvedbi predmetnega javnega naročila bilo potrebno postopati po Pravilniku o postopku oddaje javnih naročil male vrednosti za Ministrstvo za gospodarstvo. Državna revizijska komisija je namreč z navedenim sklepom ugotovila, da objava oglasa predstavlja strošek prodaje in da gre za plačljivo storitev, ki bremeni neposrednega proračunskega uporabnika tudi v primeru, ko stroške plačuje pravna oseba, katere naložba se prodaja, saj se plačani stroški tej pravni osebi na koncu tudi povrnejo. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v omenjenem sklepu prišla do zaključka, da stroški sporne objave bremenijo naročnika, ki je prodajo premoženja - delnic družbe SIJ tudi predlagal, posledično pa gre tudi za porabo javnofinančnih sredstev, kar kaže na to, da obstoji obveznost postopanja po ZJN-1 tudi iz tega vidika.

Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zgolj ugotavljala in preverjala, ali je naročnik v obravnavanem primeru pri izvedbi predmetnega naročila postopal po določbah ZJN-1. Pri presojanju spornega vprašanja Državna revizijska komisija naročniku sicer pritrjuje, da v kolikor je vrednost nižja od v zakonu določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Kajti namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) predvsem razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Prav tako je potrebno naročniku pritrditi, da se dopustnost njegovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti preverja le v okviru sprejetega notranjega akta (in na njegovi podlagi sprejete razpisne dokumentacije), medtem ko je usklajenost njegovih ravnanj z določbami ZJN-1 mogoče preverjati le v obsegu spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja. Kljub navedenemu pa Državna revizijska komisija na podlagi predložene razpisne dokumentacije ugotavlja, da naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila po svojem sprejetem notranjem aktu ni postopal. Naročnik sicer zatrjuje, da je v obravnavani zadevi v celoti ravnal po omenjenem Pravilniku, saj pred samo oddajo predmetnega javnega naročila ni samo pridobil ponudbe na svetovnem spletu (3. odstavek 6. člena omenjenega Pravilnika), ampak je pri tem upošteval tudi 3. odstavek 15. člena omenjenega Pravilnika, ki ureja merila za ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejšega ponudnika, česar pa mu glede na določbe 3. poglavja omenjenega Pravilnika, ki urejajo postopek izvedbe javnega naročila od vrednosti 2% do 1.000.000,00 SIT, ne bi bilo potrebno storiti. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 3. poglavja omenjenega Pravilnika jasno izhaja, da se postopek naročila z vrednostjo od 2% od vrednosti iz ZIPRS do 1.000.000,00 SIT začne z zahtevkom za izdajo naročilnice (5. člen in priloga 1 omenjenega Pravilnika), katerega je dolžan naročnik na podlagi 1. točke 1. odstavka 23. člena omenjenega Pravilnika tudi dokumentirati. Iz razpisne dokumentacije pa v obravnavanem primeru ni razvidno, da naročnik s takšnim zahtevkom za izdajo naročilnice in s samo kopijo naročilnice razpolaga, zato je potrebno vlagatelju pritrditi, da je naročnik z opustitvijo izvedbe postopka oddaje javnega naročila male vrednosti kršil določila ZJN-1, ki od javnih naročnikov zahtevajo zagotavljanje konkurence na trgu, transparentnost postopkov ter enakopraven nastop na trgu javnih naročil. Navedeno izhaja tudi iz zapisnika 11. seje komisije za vodenje in nadzor prodaje kapitalske naložbe, ki jo predstavljajo delnice delniške družbe SIJ, z dne 25.9.2006, v katerem je pod 11/3 sklepom zabeleženo, da je bilo na tedanji seji sklenjeno, da se poziv za javno zbiranje ponudb objavi v petek, 29.9.2006, ne da bi bilo pri tem omenjeno, da se mora v zvezi z načinom same objave poziva postopati po ZJN-1. Prav tako iz 4. odstavka 6. člena omenjenega Pravilnika izhaja, da mora zbiranje ponudb odgovorna oseba pisno dokumentirati že v zahtevku za izdajo naročilnice, h kateremu mora biti tudi predložena vsa pisna dokumentacija o vodenju postopka. Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da naročnik s takšno dokumentacijo, ki bi kazala na vodenje tovrstnega postopka ne razpolaga. Pri tem je potrebno vlagatelju prav tako pritrditi, da tudi sama izbira na podlagi merila, ki kot elementa pri izbiri ne upošteva cene, z izjemo nekaterih z zakonom določenih izjem, ni skladna z ZJN-1. Ekonomsko najugodnejša ponudba namreč pomeni najugodnejšo kombinacijo med ceno in kvaliteto ponujenega in je tako odvisna od razmerja med ceno in ostalimi merili (Mužina, Vesel: Zakon o javnih naročilih, Primath, 2004, str 500), medtem ko iz Predloga za izbiro dnevnega časopisa, z dne 18.9.2006, jasno izhaja, da naročnik ugotavlja, da se cene oglasov na spletnih straneh Dela, Dnevnika in Večera v precejšni meri ne razlikujejo, zaradi česar naročnik zaključi, da je glede na 46. člen Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin, kriterij regionalna pokritosti ključni element izbire. Pri tem pa v Predlogu ni narejena ne cenovna primerjava za objavo predmetnega poziva ne obrazložitev, v čem naj bi časopis Delo zagotavljal boljšo regionalno pokritost. Takšno primerjanje ponudb pa po presoji Državne revizijske komisije onemogoča naknadno objektivno preverljivost izbire najugodnejšega ponudnika, na kar opozarja tudi vlagatelj sam. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obravnavnem primeru ni izvedel postopka oddaje predmetnega javnega naročila v skladu z določbami ZJN-1, s čimer je kršil vsa temeljna načela javnega naročanja. Upoštevajoč dejstvo, da je bilo predmetno javno naročilo male vrednosti že v celoti realizirano (objava, ki je predmet javnega naročila male vrednosti, je že bila izvedena dne 29.09.2006, kar med strankama ni sporno), pa sankcija razveljavitve dela ali celote postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni bila možna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil 3. odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 300 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka,
- v protivrednosti 300 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za konferenco s stranko,
- 2 x pregled spisa 13.200 SIIT
- odsotnost s pisarne 40 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, materialni stroški 2%
- obvestilo o nadaljevanju postopka pred DKOM 50 točk, povečano za 20%
- v protivrednosti 100 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pregled dokumntacije.

Državna revizijska komisija, na temelju določil 6. odstavka 22. člena ZRPJN, v skladu s 4. odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) priznava vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- povračilo stroškov v višini 100.000,00 SIT oziroma 417,29 â?? (preračunano po tečaju zamenjave tolarja z eurom: 1 â??=239.640 SIT, določenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.):
- v protivrednosti 300 točk po veljavni Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 300 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 165.24 â??,
- v protivrednosti 6 točk po 13. členu veljavne Odvetniške tarife, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, 0,459â?? x 6 točk + 20 DDV skupaj tako v višini 3,30 â??.
- obvestilo o nadaljevanju postopka pred DKOM 50 točk, povečano za 20%, in sicer 0,459 â?? x 50 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 27,54â??.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava drugih priglašenih stroškov, saj so le-ti bodisi zajeti v stroških priprave zahtevka za revizijo bodisi ne gre za potrebne stroške. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 613.37 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 19.1.2007

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Delo, Časopisno in založniško podjetje d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana