018-503/2006 DARS d.d.

Številka: 018-503/06-45-360

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 73/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo zahodne obvoznice Maribor: IV. etapa med cesto Proletarskih brigad in Streliško cesto od km 2.640 do km 3.620 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Cestno podjetje Maribor d.d., Iztokova ulica 30, Maribor in GIZ Gradis Ljubljana, šmartinska 134a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.1.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz obvestila št. 402-25/06RPP-428 z dne 3.11.2006.
2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.669,17 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1.8.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izgradnjo zahodne obvoznice Maribor: IV. etapa med cesto Proletarskih brigad in Streliško cesto od km 2.640 do km 3.620, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 83/2006, z dne 4.8.2006, pod št. objave Ob-22352/06. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 11.10.2006 je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb, izmed katerih je naročnik s sklepom št. 402-25/06RPP-428 z dne 3.11.2006 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Gradis skupina G d.d., šmartinska cesta 134a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument z dne 16.11.2006) je vlagatelj dne 24.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje kršitve:
1. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), saj ne vsebuje vseh predpisanih elementov.
2. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno, saj ne vsebuje vseh zahtevanih in obveznih sestavin. V poglavju 5, priloga E - Preliminarna vlagatelj opozarja, da zaradi nedokazane sposobnosti izbranega ponudnika za izvedbo elektro in strojnih del v navedenem poglavju ni upoštevana izrecna zahteva naročnika po ureditvi križanj VN vodov in prestavitve plinovoda 10 bar v šest mesečnem roku, ki začne teči od dneva obvestila inženirja o pričetku del.
3. V poglavju 7, Vzorec pogodbe, je izbrani ponudnik v 18. členu vzorca pogodbe navedel 2 zastopnika, čeprav vzorec govori izključno o eni osebi. Pri navedbi zastopnikov, kot je to navedel izbrani ponudnik, tudi ni jasno, ali gre za skupno zastopanje ali posamično zastopanje. Prav tako ni jasno, katera je tista oseba, s katero bo komuniciral naročnik oz. inženir.
4. V poglavju 9, Projekti, so priloženi projekti potrjeni na način, da je podpisana in žigosana le naslovnica vsakega projekta, ostalo, torej vsi ostali projekti, ki so v sestavni del ponudbe, pa ne. Projekti tudi niso zvezani z vrvico. Navodila ponudnikom za gradnjo v 10. alineji točke 13.1 b izrecno določajo, da je potrebno potrditi Poglavje 9 - Načrti in izjavo o seznanjenosti s Poglavjem 9. Prav tako naročnik v zadnji in predzadnji alineji iste točke določa način sestave ponudbene dokumentacije, pri čemer izrecno navaja, da "... vsi sestavni deli Ponudbene dokumentacije naj bodo zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremljeni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje dokumentov, in zapečateni." Stališče, da je takšna ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev razpisne dokumentacije, je naročnik že zavzel v Obvestilu o oddaji javnega naročila 402-26/04-RPP-ŽP/642 z dne 2.7.2004, kjer je ugotovil, da je tako pripravljena ponudba nepravilna in jo je v skladu z določbo točke 13.1 Navodil ponudnikom ter v skladu z določilom 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo (Uradni list RS št. 33/2004), ocenil kot nepravilno.
5. V poglavju 10, točki 5.1 h, finančno stanje, kjer vpogled vlagatelju sicer ni bil v celoti omogočen, je izbrani ponudnik priložil lastno izjavo, da ni imel blokiranega računa v določenem obdobju. Izbrani ponudnik je tako priloži1 napačno izjavo, ki ni skladna z zahtevami naročnika. Izjava bi se v skladu z zahtevami naročnika iz prilog k obrazcu 5.1 h v peti alineji morala glasiti, da ponudnik nima blokiranega računa v obdobju zadnjih šest mesecev, kot je zahteva naročnika v prilogah k obrazcu 5.1 h v peti alineji. Ista zahteva je navedena v knjigi 1 Navodila ponudnikom. Besedilo izjave namreč dopušča možnost, da je izbrani ponudnik vendarle imel v nekem časovnem obdobju blokiran transakcijski račun.
6. Izbrani ponudnik je v poglavju 10, točka 5.1 j, Seznam najpomembnejših gradenj v zadnjih petih letih, potrdila naročnikov del, priloži1 obrazce, ki vsebinsko na več mestih ne ustrezajo zahtevam naročnika, predvsem na mestih, kjer je potrebno opisati vrsto del. Tako iz priloženih referenc ni mogoče razbrati, kakšna dela je izbrani ponudnik dejansko opravljal. V predloženem obrazcu ali obliki seznama tako ni bilo navedene vrste del, kot je to določeno v vzorcu obrazca razpisne dokumentacije, zato seznam ni v skladu z razpisnimi pogoji. Vlagatelju sicer ni bil omogočen vpogled v potrjene reference izbranega ponudnika, temveč le v naštete - nepotrjene in zato ni mogel izvršiti podrobnejšega pregleda ponudbe izbranega ponudnika, vendar je kljub temu mnenja, da so nekatere reference vprašljive glede na vrsto del, prav tako pa tudi terminsko z ozirom na statusno-pravne spremembe izbranega ponudnika. Vlagatelj tako meni, da so sporne naslednje reference:
- Obvoznica Novo Mesto, I. faza, viadukt Brezov, 1998 - 2001;
- HC Vipava - Selo, trasa, 1997 - 2001;
- AC Naklo - Kranj, most čez Kokro, 1998 - 2002;
- Odsek Blagovica - šentjakob, začasni nadvoz čez M-10 in deviacija Kamnoloma Lukovica, 1999 - 2002;
- AC šentjakob - Malence, trasa, viadukt, most, nadvozi, pokriti vkop, 1995 - 2002;
- Obvoznica Lendava, trasa, 1998 - 2002;
- Pododsek 7/2 Lukovica - šentjernej, trasa, most, nadvoz, most eez Radoljno, 2000 -2003.
7. V poglavju 10, točki 5.1 k, kadri, v kateri je bilo potrebno priložiti seznam ključnih kadrov, izbrani ponudnik takšnega seznama ni priložil, temveč je le izpolnil vzorec v ponudbeni dokumentaciji, čeprav je v ponudbeni dokumentaciji izrecno navedeno, da mora ponudnik priložiti seznam ključnih kadrov. Prav tako je izbrani ponudnik navedel kot vodjo projekta in kot namestnika odgovornega vodje del eno osebo. Funkcija odgovornega vodje del in funkcija vodje projekta sta tako pomembni funkciji, da je že vrsto let ustaljena praksa naročnika in splošno sprejeto stališče, da sta ti funkciji nezdružljivi.
8. Izbrani ponudnik tudi ni izkazal sposobnosti izvedbe strojnih del (izvedbe vodovoda, plinovoda, prestavitve plinovoda) in elektro del (NN vodi, VN vodi, javna razsvetljava, TK omrežje, KKS omrežje, CATV omrežje), saj v svoji ponudi ni navedel ne kadrov in tudi ne ustreznih podizvajalcev, ki so ta dela sposobni opraviti. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi navedel dva podizvajalca, in sicer družbo Asfalti Ptuj d.o.o. za izvedbo asfalterskih del ter družbo Foris d.o.o. za izvedbo zemeljskih del. Pri preverjanju sposobnosti obeh ponudnikov je vlagatelj ugotovil, da nobeden od navedenih ni sposoben izvesti strojni del izvedbe vodovoda, plinovoda, prestavitve plinovoda) in elektro del (NN vodi, VN vodi, javna razsvetljava, TK omrežje, KKS omrežje, CATV omrežje), kar predstavlja praktično tretjino vrednosti naročila. Vlagatelj je prepričan, da izbrani ponudnik samostojno za tovrstna dela ni ustrezno usposobljen.
9. V zvezi s podizvajalci vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo podizvajalci priložiti pisno izjavo z naslednjim tekstom: "Kot podizvajalec izjavljamo, da je Ponudnik ...... pred pričetkom naročila ves čas pravočasno in v celoti poravnane vse svoje zapadle poslovne obveznosti". Priložene izjave so sestavljene nepravilno, saj je v njih zapisano, "...da je Ponudnik v obdobju 1 leta pred pričetkom naročila ves čas pravočasno in v celoti poravnal vse svoje zapadle poslovne obveznosti...". Iz citirane izjave je razvidno, da so se podizvajalci nepravilno omejili le na obdobje enega leta, ni navedeno, da je ponudnik pravilno poravnal svoje obveznosti, prav tako pa ni navedeno, na koga oziroma na katero pravno osebo se izjava nanaša.
10. Pri pregledu točke 5.1 n v poglavju 10, Pooblastilo ponudnika naročniku za pridobivanje informacij od bank ponudnika vlagatelj ugotavlja, da priloženo pooblastilo ni sestavljeno v skladu z zahtevami naročnika iz te točke. Naročnik je od ponudnikov zahteval, da le-ti izdajo pooblastilo, s katerim pooblaščajo naročnika za pridobivanje podatkov o finančnem stanju ponudnika v času trajanja pogodbe za izvedbo razpisanih del, ne pa samo v času trajanja ponudbe, kot je to zapisal izbrani ponudnik v priloženem pooblastilu. V pooblastilu se je tako izbrani ponudnik omejil le na obdobje trajanja veljavnosti ponudbe in ne na čas trajanja pogodbe za izvedbo razpisanih del, kot je to zahteval naročnik. To pomeni, da naročnik ne bo imel možnosti preverjanja podatkov izbranega ponudnika za ves čas izvedbe del.
11. Vlagatelj je tudi opazil, da je izbrani ponudnik razrezal vse knjige ponudbene dokumentacije in tako iz vezanih - originalnih knjig naredil nevezane dele. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, ali je bil kakšen list dodan, zamenjan oziroma ponarejen, niti ni razvidno, ali je original ali ne.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji javnega naročila in dodatno obrazložitev ter ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, postopek izbire pa ponovi in kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 19.12.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo vlagatelja pozval k predložitvi pooblastila partnerja za vložitev zahtevka za revizijo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZRPJN. Ker sta oba partnerja v skladu z določili podčlena 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v svoji ponudbi predložila za dokazovanje pogojev iz točk b, c, d, e in g potrdilo GZS, je naročnik oba partnerja pozval tudi k predložitvi rednega izpiska iz sodnega registra. Naročnik je dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 8.12.2006, pri čemer je ugotovil, da je pooblastilo partnerja GIZ Gradis za vložitev zahtevka z dne 24.11.2006, podpisano s strani direktorja uprave Petra Bajca, priloženo, kakor tudi redna izpiska iz sodnega registra, pri čemer je redni izpisek iz sodnega registra za partnerja GIZ Gradis izpisan na dan 14.6.2006. V rednem izpisku iz sodnega registra, ki ga je naročnik pridobil kot javno listino dne 23.10.2006, je datum zadnjega vpisa 30.6.2006. Pri vpisu zastopnikov je navedeno, da zastopniki niso vpisani v centralno bazo sodnega registra in da se lahko nevpisane podatke pridobi pri pristojnem registrskem sodišču. Na podlagi poizvedb pri pristojnem registrskem sodišču je naročnik pridobil ustno pojasnilo, da zakoniti zastopnik v registru ni vpisan, ker o tem vprašanju teče pravdni postopek, začasna odredba pa ni predlagana. Naročnik zato ugotavlja, da posredovani izpisek iz sodnega registra ne odraža zadnjega dejanskega stanja registracije partnerja v skupni ponudbi. N glede na te ugotovitve, zaradi katerih je sporna aktivna legitimacija vlagatelja, pa je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval tudi vsebinsko.
1. V zvezi z revizijskimi očitki o nepopolni dodatni obrazložitvi naročnik navaja, da je bila vlagatelju dodatna obrazložitev posredovana dne 16.11.2006, dne 17.11.2006 pa je bil vlagatelju omogočen tudi vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj svoje zahteve po dodatni obrazložitvi odločitve ni opredelil oziroma konkretiziral, čeprav so mu bili znani razpisni pogoji, na katere bi lahko podrobneje vezal svojo zahtevo za dodatno obrazložitev s poudarkom na podatkih, ki so zanj relevantni, kot je navedeno v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-222/05, na katerega se sklicuje v zahtevku za revizijo. Dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana navedena odločba Državne revizijske komisije, se razlikuje od dejanskega stanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj je v tistem primeru vlagatelj svojo zahtevo po dodatni obrazložitvi konkretiziral, poleg tega pa je bilo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, ne pa najnižja cena, kot v predmetnem postopku. V predmetnem postopku je bilo za ponudbo izbranega ponudnika kot prednost mogoče navesti le, da je bila ocenjena kot pravilna, ker je bilo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovljeno, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in ker je izbrani ponudnik predložil pravilno ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno, ki je bila edino merilo za ocenitev ponudbe. Naročnik ugotavlja, da so bili ob upoštevanju vsebine vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev in zakonskega okvirja iz 78. člena ZJN-1 vlagatelju posredovani vsi zahtevani podatki.
2. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ponudba izbranega ponudnika v poglavju 5, priloga E - preliminarna dinamika ne vsebuje zahtevanih sestavin, naročnik navaja, da predzadnji odstavek podčlena 8.3 Poglavja 3 - Posebni pogoji pogodbe določa, da mora izvajalec v terminskem planu upoštevati dokončanje ureditve križanj VN in prestavitve plinovoda 10 barov v roku 6 mesecev od prejema obvestila inženirja, da lahko prične z deli. V predloženem terminskem planu in prilogi E Poglavja 5 je izbrani ponudnik pod postavkama 32 "Ureditev VNO" in 34 "Plinovod visokotlačni-prestavitev" upošteval in ustrezno prikazal navedeni zahtevi iz podčlena 8.3 PPP, zato ugotovitev vlagatelja v tem delu ni utemeljena.
3. Glede vprašanja zastopanja naročnik ugotavlja, da so v prvem odstavku podčlena 5.3 d) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) opredeljeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati odgovorni vodja del. V drugem odstavku podčlena 5.3 d) navodil pa je podana zahteva, po kateri mora enake pogoje izpolnjevati tudi oseba, ki jo izvajalec določi za svojega zastopnika v Vzorcu pogodbe (18. člen). Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v 18. členu vzorca pogodbe res navedel dve osebi, ki obe izpolnjujeta pogoje za odgovornega vodjo del in je zahteva iz podčlena 5.3 d) navodil izpolnjena, pri čemer je pri navedbi druge osebe dodano, da gre za namestnika. Za obe navedeni osebi je v ponudbeni dokumentaciji predložena tudi odločba IZS, ki jo je sicer dolžan v skladu z zahtevo iz podčlena 5.3 d) navodil predložiti le izbrani ponudnik in sicer v roku najkasneje 10 dni po podpisu pogodbe kot odložni pogoj za veljavnost pogodbe, zato ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik pogoja, vezanega na izpolnitev 18. člena vzorca pogodbe, ni izpolnil.
4. Na vlagateljeve pomisleke o ustreznosti potrditve in predložitve Poglavja 9 Projekti naročnik odgovarja, da je v Poglavju 9 Projekti izbrani ponudnik res podpisal in žigosal le naslovnico projekta, kar pa ni mogoče šteti kot neizpolnitve razpisnega pogoja, saj razpisni pogoj ne zahteva, da je ponudnik dolžan potrditi s podpisom in žigom vsako stran Poglavja 9. Razpisni pogoji so na ta način opredeljeni le pri podčlenu 13.1 b) tč. 3. in 8. navodil, kjer je izrecno navedeno, da mora biti potrjena in podpisana vsaka stran. Pri Poglavju 9 je v podčlenu 13.1 b) tč 10 zahtevano potrjeno Poglavje 9-Načrti in izjava o seznanjenosti s Poglavjem 9. Tudi vlagateljeva ugotovitev, da Poglavje 9 ni zvezano z vrvico, ne ustreza dejanskemu stanju. Projekti so zvezani z vrvico in zapečateni z nalepko, zato naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz zadnje in predzadnje alineje podčlena 13.1. navodil. Ker z razpisnimi pogoji ni izrecno zahtevana potrditev vsake strani Poglavja 9, naročnik potrditve projektov le na prvi strani ni mogel šteti kot neizpolnitve razpisnega pogoja, se zlasti, ker je izbrani ponudnik priložil tudi zahtevano izjavo o seznanjenosti s Poglavjem 9.
5. V zvezi z vlagateljevimi očitki o napačni izjavi izbranega ponudnika glede blokade računa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, po kateri na nobeni banki ni imel blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih, kar je razvidno tudi iz priloženih izjav petih bank.
6. Glede seznama najpomembnejših gradenj naročnik navaja, da je vrsta del na predloženem seznamu vpisana. Izbrani ponudnik je sicer res v predloženem seznamu v koloni "Vrsta del" navedel " Naziv, lokacija in vrsta projektov", vendar so zahtevani podatki o vrsti del nesporno navedeni. Seznam mora namreč v skladu z zahtevo iz podčlena 5.1 i) navodil vsebovati navedbo istovrstnih del, kot je predmet javnega naročila (izgradnja AC ali HC ali druge štiripasovne ceste), v zadnjih petih letih, z zneski, letom dokončanja in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov. Vse zahtevane podatke je izbrani ponudnik v seznamu navedel. Tudi vlagateljeva navedba, po kateri iz priloženih referenc ni mogoče razbrati, kakšna dela je izbrani ponudnik dejansko opravljal, ni utemeljena, saj reference vsebujejo podroben opis vrste del, ki jih je ponudnik izvedel. Nesporno je ponudnik izpolnil tudi zahtevo po izpolnjevanju minimalnega pogoja iz podčlena 5.3 b) navodil - uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) za istovrstna dela (izgradnja AC ali HC ali druge štiripasovne ceste) v vrednosti ne manjši od 1.150.000.000 SIT pri vsaj enem javnem naročilu ali v vrednosti ne manjši od 575.000.000 SIT pri vsaj dveh javnih naročilih v zadnjih 5 letih. Naročnik ugotavlja, da je dokumentacija, zahtevana v podčlenu 5.1i) navodil, namenjena dokazovanju izpolnitve navedenega minimalnega pogoja. Izbrani ponudnik je izpolnil vse zahteve iz podčlena 5.1 i) navodil in s predloženo ponudbeno dokumentacijo izkazal tudi izpolnjevanje minimalnega pogoja iz podčlena 5. 3 b) navodil. Referenc, ki jih vlagatelj kot domnevno sporne našteva v svojem zahtevku, pri oceni pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ni bilo potrebno upoštevati, saj je izbrani ponudnik z ostalimi referencami razpisni pogoj izpolnil, se zlasti ob upoštevanju 13. člena Zakona o javnih cestah ( Ur.l. RS, štev. 33/06).
7. V zvezi z očitki o predložitvi seznama ključnih kadrov naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik zahtevo iz prvega odstavka podčlena 5.1 k) navodil izpolnil z vpisom kadrov v tabelo iz Priloge 5.1 k), vendar to ne pomeni, da izbrani ponudnik zahtevanega seznama ključnih kadrov ni predložil. Vlagateljeva ugotovitev, da je izbrani ponudnik kot vodjo projekta in kot namestnika odgovornega vodje del navedel eno osebo, ni točna, saj je izbrani ponudnik kot vodjo projekta navedel g. Boruta Verhovčaka, kot namestnik odgovornega vodje del pa je naveden g. Boris Vojinovič. V funkciji odgovornega vodje del je naveden g. Aleksander Bezjak, kot vodja projekta pa g. Borut Verhovčak, zato so vlagateljeve navedbe o nezdružljivosti funkcije vodje projekta in odgovornega vodje del neutemeljene.
8. Glede revizijskih navedb, da izbrani ponudnik ni izkazal sposobnosti izvedbe strojnega dela in elektro del, saj v svoji ponudi ni navedel ne kadrov in tudi ne ustreznih podizvajalcev, naročnik ugotavlja, da razpisni pogoji ne vsebujejo zahteve, kot jo navaja vlagatelj in ki je izbrani ponudnik domnevno ne bi izpolnil v povezavi z izvedbo strojnih in elektro del. Vsebina zahteve glede kadrov iz podčlena 5.1 k) navodil ni povezana z navedenimi vlagateljevimi ugotovitvami, ugotavljanje sposobnosti pa je vezano na istovrstna dela (izgradnja AC ali HC ali druge štiripasovne ceste).
9. Glede predložitve pisnih izjav, da je ponudnik pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti do podizvajalcev, naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil izjavi dveh podizvajalcev, v katerih ni le pavšalne izjave, da je ponudnik pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle obveznosti. V predloženih izjavah podizvajalcev je ista vsebina le še dodatno časovno opredeljena, česar pa naročnik ni štel kot neizpolnitev razpisne zahteve, saj v zahtevi iz podčlena 5.1 I) ni časovne opredelitve, na kakšno obdobje naj se navedena izjava nanaša. Vlagateljeve navedbe, po katerih naj bi v skladu z razpisno dokumentacijo naročnik zahteval, da morajo podizvajalci priložiti izjavo z vnaprej opredeljenim besedilom, niso utemeljene, ker razpisni pogoji takega načina predložitve izjave ne določajo. Natančni podatki o poravnavanju vseh ponudnikovih zapadlih obveznosti do podizvajalcev pa so sicer razvidni iz zahtevanega mnenja pooblaščenega revizorja.
10. V zvezi s pooblastilom za pridobivanje informacij od bank naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik pooblastilo za pridobivanje informacij od banke vezal na informacije, potrebne za izbiro najugodnejšega ponudnika, kar je naročnik ocenil sicer kot nenamerno napako, saj so podatki o finančnem stanju ponudnika že predloženi pod tč. 5.1 h). Pridobitev informacij v zvezi s poslovanjem ponudnika, potrebnih za izbiro najugodnejšega ponudnika, pa je pridobitev informacij, kot so opredeljene tudi v podčlenu 5.1 n) navodil, ki jih je ponudnik kot sestavni del svoje ponudbe potrdil, torej tudi podatkov o finančnem stanju ponudnika v času trajanja pogodbe za izvedbo razpisanih del.
11. Na vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik razrezal razpisno dokumentacijo in s tem iz vezanih knjig naredil nevezane dele, naročnik odgovarja, da razpisni pogoji niso zahtevali predložitve ponudbene dokumentacije kot zvezane razpisne dokumentacij, zato navedena vlagateljeva ugotovitev ne vpliva na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. S tem, ko je izbrani ponudnik razrezal zvezano razpisno dokumentacijo in jo predložil kot ponudbeno, sicer zvezano z vrvico in zapečateno, ni kršil nobenega izmed razpisnih pogojev, še zlasti, ker tudi vlagateljeva ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika na več mestih ne vsebuje zahtevanih in obveznih sestavin, ni utemeljena. Izbrani ponudnik je s predložitvijo ponudbene dokumentacije v celoti izpolnil določilo 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 22.12.2006) je naročnik z dopisom z dne 28.12.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 19.12.2006, je naročnik vlagatelja pozval, naj v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZRPJN predloži pooblastilo ponudbenega partnerja GIZ Gradis za vložitev zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj storil z dopisom z dne 7.12.2006. Naročnik je pri tem ugotovil, da je pooblastilo podpisal Peter Bajec, vendar pa ta v izpisku iz sodnega registra z dne 14.6.2006 ni bil vpisan kot zakoniti zastopnik, ker naj bi pred sodiščem potekal pravdni postopek glede zastopanja. Čeprav je naročnik ugotovil, da je aktivna legitimacija vlagatelja sporna, je zahtevek za revizijo po vsebinski obravnavi zavrnil kot neutemeljen.

V zvezi z zgoraj navedenimi ugotovitvami naročnika Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik o zahtevku za revizijo vsebinsko odloči šele po preverjanju le-tega (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). Naročnik mora po prejemu zahtevka za revizijo najprej preveriti, ali je le-ta pravočasen, ali vsebuje vse predpisane sestavine in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacija, je naročnik dolžan v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN zahtevek s sklepom zavreči, ne da bi ga predhodno meritorno obravnaval. Pri tem mora v primeru, če se izkaže, da je aktivna legitimacija sporna, ugotoviti dejansko stanje ter na podlagi tega odločiti, ali je aktivna legitimacija podana ali ne. Če ugotovi, da je vlagatelj aktivno legitimiran in so podane tudi vse procesne predpostavke, kot jih določa ZRPJN, naročnik o zahtevku za revizijo odloči meritorno. Če pa ugotovi, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, zahtevek za revizijo s sklepom zavrže. Vprašanje aktivne legitimacije vlagatelja v revizijskem postopku pred naročnikom torej ne more ostati sporno, temveč ga je naročnik v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN dolžan razrešiti še pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo.

Ne glede na to, da naročnik ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, je vprašanje vlagateljeve aktivne legitimacije v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN še pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo presojala Državna revizijska komisija. Pri tem je ugotovila, da je iz izpiska iz sodnega registra razvidno, da je bil v času od 30.6.2006 do 31.12.2006 zakoniti zastopnik ponudnika GIZ Gradis Peter Bajec, na kar opozarja tudi vlagatelj v dopisu z dne 27.12.2006. Ker je Peter Bajec kot zakoniti zastopnik ponudnika GIZ Gradis tudi podpisal pooblastilo z dne 24.11.2006 za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo, aktivna legitimacija vlagatelja za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo z vidika tretjega odstavka 9. člena ZRPJN ne more biti sporna.

Vlagateljeve navedbe o tem, da dodatna obrazložitev z dne 16.11.2006 ne vsebuje vseh predpisanih elementov, je treba presojati z vidika drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki določa, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev. Vsebina dodatne obrazložitve je odvisna od vsebine razpisne dokumentacije, zlasti od načina določitve meril, pa tudi od konkretnih ugotovitev naročnika v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Razlog za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, je namreč lahko bodisi ugotovitev o neizpolnjevanju zahtev razpisne dokumentacije bodisi dodelitev manjšega števila točk v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika. V primeru, če naročnik ponudbo ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, zavrne kot nepravilno, mora v dodatni obrazložitvi podrobneje pojasniti, katerih zahtev razpisne dokumentacije ponudnik ni izpolnil ter na kakšen način je naročnik ugotavljal izpolnjevanje spornih zahtev razpisne dokumentacije. Če pa naročnik ponudbe ponudnika, ki zahteva dodatno obrazložitev, ne zavrne kot nepravilne, temveč ji glede na v razpisni dokumentaciji določena merila dodeli manjše število točk kot ponudbi izbranega ponudnika, mora v dodatni obrazložitvi podrobneje pojasniti postopek ocenjevanja ponudb ter razloge, zaradi katerih je ponudbi izbranega ponudnika dodelil višje število točk. Podrobnejša obrazložitev ocenjevanja oz. prednosti ponudbe izbranega ponudnika je seveda nujna predvsem v primeru, ko je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba - ko torej naročnik poleg cene ocenjuje tudi druge ponudbene parametre. V primeru, če je edino merilo najnižja cena, pa podrobnejša obrazložitev ocenjevanja praviloma ni potrebna - že po naravi stvari je najugodnejša tista ponudba, katere ponudbena cena je najnižja, s čimer se ponudniki praviloma seznanijo že na javnem odpiranju ponudb. Čeprav drugi odstavek 78. člena ZJN-1 vsebine obrazloženega obvestila ne določa natančneje, je naročnik dolžan ponudniku, ki zahteva dodatno obrazložitev, odgovoriti tudi na vsa tista konkretna vprašanja glede postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ki jih ponudnik izrecno postavi v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve, če seveda ne gre za podatke, ki so z zakonom določeni kot zaupni. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 ima namreč vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, pridobitev zahtevanih podatkov pa je bistvena tudi z vidika spoštovanja pravice do učinkovitega pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN).

Vlagatelj je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zahteval z dopisom z dne 9.11.2006, v katerem je navedel, naj obrazložitev vsebuje "podrobnejšo obrazložitev odločitve naročnika in prednosti ponudbe ponudnika Gradis skupina G d.d. v primerjavi s ponudbo neizbranega ponudnika CPM, d.d.. Prav tako naročnika pozivamo, da podrobneje obrazloži svojo odločitev glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika Gradis skupin G d.d. Ljubljana. Ponudnik je namreč mnenja, da ponudnik Gradis skupina G d.d. Ljubljana v ponudbi ni zadostil vsem v razpisni dokumentaciji navedenim pogojem.". Vlagatelj torej v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve ni postavil nobenega konkretnega vprašanja glede postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb oz. glede izpolnjevanja konkretne zahteve razpisne dokumentacije, temveč je le splošno zahteval obrazložitev glede prednosti ponudbe izbranega ponudnika ter podrobnejšo obrazložitev odločitve o pravilnosti ponudbe slednjega, in sicer na podlagi splošne trditve o tem, da naj po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ne bi izpolnil vseh pogojev iz razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o dodelitvi naročila (dokument z dne 16.11.2006), je naročnik vlagatelju pojasnil, da je bila njegova ponudba ocenjena kot pravilna, zaradi česar je razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe višja ponudbena cena v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika. Ob upoštevanju dejstva, da je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot pravilna, da je bilo edino merilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila najnižja cena ter da vlagatelj v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve ni postavil nobenega vprašanja, ki bi se nanašalo na izpolnjevanje konkretne zahteve razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi svoje odločitve o oddaji naročila navedel tako razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot tudi prednosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar mu ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 78. člena ZJN-1.

Vlagatelj sicer navaja, da bi moral naročnik pojasniti vse razloge, na podlagi katerih je ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna. Sprejeti vlagateljevo razumevanje drugega odstavka 78. člena ZJN-1, in sicer da bi moral naročnik podrobneje pojasniti vse razloge, na podlagi katerih je ugotavljal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, ne da bi ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev, predhodno jasno opredelil zanj relevantne podatke, bi pomenilo, da bi bil naročnik dolžan v dodatni obrazložitvi odločitve o dodelitvi naročila podrobno navesti dejanske ugotovitve glede izpolnjevanja vsakega posameznega pogoja in zahteve iz razpisne dokumentacije. To pa bi glede na dejstvo, da so v razpisni dokumentaciji, zlasti v primeru zapletenejših postopkov oddaje javnih naročil, določene številne in kompleksne statusne, kadrovske, finančne in tehnične zahteve, za naročnika nedvomno predstavljalo nesorazmerno in neutemeljeno obveznost.

Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev in pogojev razpisne dokumentacije. Te vlagateljeve navedbe je treba presojati z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1, v skladu s katero je pravilna ponudba tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, je torej nepravilna, naročnik pa jo je dolžan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 po opravljenem pregledu zavrniti.

Kot prvo nepravilnost vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita, da v prilogi E - preliminarna dinamika poglavja 5 ni upoštevana izrecna zahteva naročnika po ureditvi križanj VN vodov in prestavitve plinovoda v 6 mesečnem roku, ki začne teči od dneva obvestila inženirja o pričetku del. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prilogi E poglavja 5 - Plan izvedbe del v opombi določil:

"Za izdelavo preliminarne dinamike, to je za to prilogo se ne daje poseben obrazec z navodili. To prilogo mora ponudnik sam obdelati na pregleden način in podpisati in overoviti s pečatom v skladu z razpisno dokumentacijo.

Iz dinamike gradenj mora biti jasno razviden potek posameznih delov, del, ki so pomembni za pravočasno dokončanje Del. Prav tako mora biti podana dinamika porabe finančnih sredstev.

Preliminarna dinamika gradnje mora biti prikazana za vsako predloženo ponudbo posebej."

V podčlenu 8.3 poglavja 3 - Posebni pogoji je naročnik določil:

"V terminskem planu mora izvajalec upoštevati dokončanje ureditve križanj VN in prestavitve plinovoda 10 barov v roku 6 mesecev od prejema obvestila Inženirja, da lahko prične z Deli".

Podobno je naročnik določil tudi v točki 1.2 navodil (rok dokončanja del), kjer je zapisal, da je skrajni rok za dokončanje vseh del, navedenih pod točko 1.1 navodil, 14 mesecev po prejemu obvestila inženirja, da lahko prične z deli, razen za ureditev križanj VN in prestavitve plinovoda 10 bar (Geoplin), kjer je rok 6 mesecev po prejemu obvestila inženirja, da lahko prične z deli.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je v terminskem planu (kot ugotavlja tudi naročnik) v postavkah 32 - ureditev VNO in 34 - Plinovod visokotlačni-prestavitev upošteval dokončanje ureditve križanj VN in prestavitve plinovoda, pri čemer je razvidno, da je za ta dela predvidel 170 dnevni rok izvedbe od dneva obvestila o pričetku del. Res je sicer, da je izbrani ponudnik v postavkah 38 - Plinovod nizkotlačni-prestavitev in 42 - Plinovod novi predvidel 200 dnevni rok izvedbe, vendar se je zahteva naročnika iz podčlena 8.3 poglavja 3 - Posebni pogoji nanašala na ureditve križanj VN ter prestavitev visokotlačnega plinovoda (10 barov). Kot je razvidno iz točke 1.1 navodil je naročnik navedel različne komunalne in energetske vode, pri čemer je plinovod razdelil na postavke 0,1 bar, 0,6 bar in 10 bar. Ker se zahteva iz podčlena 8.3 poglavja 3 nanaša na plinovod 10 bar in je izbrani ponudnik v tem delu navedel rok izvedbe del, ki je skladen z naročnikovo zahtevo, Državna revizijska komisija v tem delu na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije.

Vlagatelj ponudi izbranega ponudnika dalje očita, da sta v 18. členu vzorca pogodbe navedena 2 zastopnika, čeprav vzorec govori izključno o eni osebi. Zahteve glede predložitve vzorca pogodbe je naročnik določil v točki 13.1 b) 8 navodil, kjer je zapisal, da mora ponudba med drugim vsebovati tudi: "Izpolnjeno, potrjeno in podpisano poglavje 7 - Vzorec pogodbe (potrjena in podpisana mora biti vsaka stran)". V 18. členu vzorca pogodbe je določeno, koga bo naročnik imenoval za inženirja in vodjo projekta, ponudnik - izvajalec pa je moral vpisati, koga bo določil za svojega zastopnika. Vsebinske zahteve glede zastopnika je naročnik določil v točki 5.3 d) navodil, kjer je zapisal, da mora oseba, ki jo izvajalec določi za svojega zastopnika v 18. členu vzorca pogodbe, izpolnjevati enake pogoje kot odgovorni vodja del, in sicer univerzitetna, visoka ali višja izobrazba gradbene stroke z opravljenim strokovnim izpitom, odločbo IZS in 10 letnimi izkušnjami pri podobnih projektih po naravi in sestavi in to najmanj 5 let kot odgovorni vodja del.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta v 18. členu vzorca pogodbe res navedel dve osebi, in sicer Boruta Verhovčaka kot vodjo projekta in Aleksandra Bezjaka kot namestnika in odgovornega vodjo del. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi bil dolžan ponudnik navesti le enega zastopnika oz. da bi bilo prepovedano navesti več zastopnikov. V točki 5.3 d) navodil so določene le vsebinske zahteve za zastopnika, za katere je naročnik ugotovil, da jih obe osebi, navedeni v 18. členu vzorca pogodbe izbranega ponudnika, izpolnjujeta, čemur vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne nasprotuje. Pri obeh osebah sta navedeni tudi njuni funkciji in medsebojno razmerje, zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da ni jasno, za kakšno zastopanje gre oz. s katerim od obeh zastopnikov bo komuniciral naročnik. Glede na to, da razpisna dokumentacija ne prepoveduje navedbe več zastopnikov, temveč določa le vsebinske pogoje, ni mogoče ugotoviti, da bi bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da so v poglavju 9 projekti priloženi na način, da je podpisana in žigosana le naslovnica in da projekti niso zvezani z vrvico, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve glede izpolnitve poglavja 9 določil v točki 13.1 b) 10 navodil, kjer je zapisal, da mora ponudba med drugim vsebovati tudi: "Potrjeno poglavje 9 - Načrti in izjavo o seznanjenosti s Poglavjem 9". V točki 13.1 navodil je naročnik tudi določil, da naj bodo vsi sestavni deli ponudbene dokumentacije "zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremljeni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje dokumentov, in zapečateni". Iz točke 13.1 b) 10 navodil ni razvidno, da so bili ponudniki dolžni podpisati in žigosati vsako stran poglavja 9 (kot je to npr. v točki 13.1 b) 3 izrecno določeno za poglavje 3 - Posebni pogoji ponudbe).

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta v ponudbi predložil projektno dokumentacijo, pri čemer je žigosal in podpisal naslovnico posameznih projektov. Glede na določilo točke 13.1 b) 10 navodil ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve razpisne dokumentacije glede potrditve poglavja 9, saj v tem delu ni bilo izrecno zahtevano, da je treba podpisati in žigosati vsako stran projektne dokumentacije. Poleg tega je izbrani ponudnik (kot ugotavlja tudi naročnik) podpisal izrecno izjavo, da je seznanjen z dokumentacijo iz poglavja 9 in da se z njo strinja. Glede vlagateljeve navedbe, da projektna dokumentacija v ponudbi izbranega ponudnika ni zvezana z vrvico in zapečatena, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je projektna dokumentacija zložena po posameznih mapah, pri čemer je dokumentacija znotraj vsake posamezne mape zvezana z vrvico, ki je tudi zalepljena. Zato vlagateljevim navedbam tudi v tem delu ni mogoče slediti.

Ob preverjanju vlagateljevih navedb, da je izbrani ponudnik predložil izjavo o neblokiranem računu v neskladju z zahtevami naročnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki 5.1 h) navodil določil, da mora ponudnik predložiti "potrdilo pristojne organizacije ali lastno izjavo, da nima blokiranega računa v obdobju zadnjih 6 (šestih) mesecev". Enako določilo je zapisano tudi v 5. alineji točke 5.1.h) poglavja 10, v katerem so vsebovani obrazci za ugotavljanje sposobnosti. Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji za dokazovanje dejstva, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, alternativno predvidel bodisi potrdilo pristojne organizacije bodisi lastno izjavo.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil izjavo, v kateri je navedel:

"Izjavljamo, da Gradis skupina G d.d., šmartinska 134, 1000 Ljubljana na nobeni banki ni imela blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih, kar je razvidno iz priloženih dokumentov."

Za to izjavo je izbrani ponudnik predložil potrdila petih poslovnih bank, iz katerih je razvidno, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da izbrani ponudnik v zahtevani izjavi ni navedel obdobja, za katerega je potrdil neblokado računa, saj je to obdobje tako v izjavi kot tudi v potrdilih poslovnih bank izrecno navedeno in v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o seznamu najpomembnejših gradenj Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve glede referenc določil v točki 5.1 i) navodil, kjer je zapisal:

"Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj, za istovrstna dela, kot je predmet javnega naročila (izgradnja trase AC ali HC in premostitvenih objektov na AC ali HC), v zadnjih petih letih, z zneski, letom dokončanja in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov Del, ki jih navajajo v seznamu, da je dela po Pogodbi opravil pravilno in pravočasno. V primeru, da potrdilo naročnika ne izkazuje, da je ponudnik opravil dela pravilno in pravočasno, se navedena referenca ne bo upoštevala pri ocenjevanju."

V točki 5.3 b) navodil je naročnik glede referenc nadalje določil:

"Uspešne izkušnje kot glavni Izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) za istovrstna dela (izgradnja trase AC ali HC in premostitvenih objektov na AC ali HC) in sicer:

Izgradnja trase AC ali HC v vrednosti ne manjši od 1.500.000.000 SIT pri vsaj enem javnem naročilu ali v vrednosti ne manjši od 750.000.000 SIT pri vsaj dveh javnih naročilih

in

izgradnja premostitvenih objektov na AC ali HC v vrednosti ne manjši od 100.000.000 SIT pri vsaj enem javnem naročilu ali v vrednosti ne manjši od 50.000.000 SIT pri vsaj dveh javnih naročilih

v zadnjih 5 letih, v skladu z zahtevo po točki 5.1(j) teh Navodil ponudnikom."

V obrazcu 5.1 i) je naročnik za seznam najpomembnejših gradenj predvidel tabelo, v katero so morali ponudniki vpisati naziv in deželo projekta, naziv investitorja, vrsto del in leto dokončanja ter vrednost pogodbe.

Vlagatelj seznamu najpomembnejših gradenj, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, očita, da na več mestih ni mogoče razbrati, kakšna dela je izbrani ponudnik dejansko opravljal, reference pa naj bi bile vprašljive tudi terminsko glede na statusno-pravne spremembe izbranega ponudnika, pri čemer vlagatelj kot sporne navaja sedem referenc.

Iz seznama najpomembnejših gradenj, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, je razvidno, da je slednji v tabeli navedel 75 referenčnih projektov, pri čemer je vpisoval ime investitorja, ime nadzorne organizacije, dolžine trase in razpetine mostov, lokacijo in opis del, odstotek udeležbe izvajalca v projektu, pogodbeno vrednost, vrednost dokončanih in izplačanih del, odstotek nedokončanih del ter predvideni datum dokončanja del. Tabeli je izbrani ponudnik predložil tudi potrdila naročnikov referenčnih del za 14 projektov, ki so navedeni v seznamu najpomembnejših gradenj. Vlagatelj navaja, da je spornih sedem referenc, medtem ko ostalim sedmim referenčnim projektom, ki jih je potrjene predložil izbrani ponudnik, v zahtevku za revizijo ne nasprotuje. Naročnik je v točki 5.3 b) navodil kot pogoj zahteval predložitev ene reference s področja izgradnje trase AC ali HC v vrednosti ne manjši od 1.500.000.000 SIT ali dveh referenc v vrednosti ne manjši od 750.000.000 SIT ter predložitev ene reference s področja izgradnje premostitvenih objektov na AC ali HC v vrednosti ne manjši od 100.000.000 SIT ali dveh referenc v vrednosti ne manjši od 50.000.000 SIT. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi se vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu izkazale za utemeljene in bi za sedem spornih referenc ugotovili njihovo neskladnost z določili razpisne dokumentacije, to še ne bi pomenilo, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna. Naročnik je namreč v točki 5.1 i) navodil določil, da neustreznih referenc ne bo upošteval pri ocenjevanju, kar pomeni, da sama predložitev neustrezne reference še ne more pomeniti nepravilnosti ponudbe, temveč le izločitev reference. šele v primeru, če bi se izkazalo, da ponudnik ni predložil ene oz. (glede na vrednost referenčnega posla) dveh referenc s področja izgradnje trase AC ali HC ter ene ali dveh referenc s področja izgradnje premostitvenih objektov na AC ali HC, bi pomenilo, da ni izpolnil naročnikove zahteve iz točke 5.3 b) navodil, njegova ponudba pa bi bila posledično nepravilna. Ker vlagatelj za preostalih sedem referenčnih projektov ni zatrjeval, da ne bi izpolnjevali zahtev razpisne dokumentacije iz točke 5.1 i) ter 5.3 b) navodil, Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu ne bi bila pravilna.

Zahteve glede seznama kadrov, ki ga vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kot spornega, je naročnik določil v točki 5.1 k) navodil, kjer je zapisal:

"Seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje Del po Pogodbi in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in sicer na samem gradbišču in izven njega. Seznam mora vsebovati navedbo izobrazbenih in strokovnih kvalifikacij za kadre, predvidene za izvajanje del po pogodbi.

Ponudbi je potrebno priložiti organizacijsko shemo ključnih kadrov predlaganih za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi, drugih strokovnih delavcev odgovornih za izvedbo pogodbe.

Za predlaganega odgovornega vodjo del bo v roku najkasneje 10 dni po podpisu pogodbe kot odložni pogoj za veljavnost pogodbe potrebno priložiti Odločbo inženirske zbornice Slovenije kot dokazilo o izpolnjevanju minimalnih pogojev (podčlen 5.3(d) Navodil ponudnikom)."

Enako besedilo je navedeno tudi v obrazcu 5.1 k poglavja 10, pod njim pa je vzorec seznama za odgovornega vodjo del ter ostale kadre in navedba, da mora ponudnik predložiti seznam ključnih kadrov, organizacijsko shemo ključnih kadrov, odločbo Inženirske zbornice za predlaganega odgovornega vodjo del in navedbo strokovnih kvalifikacij (izkušenj) za predlaganega odgovornega vodjo del.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oz. izvajanje del, in sicer neposredno na vzorčnem obrazcu 5.1.k, v katerega je za navedene kadre vpisal tudi zahtevane podatke. Kot je razumeti vlagatelja, naj bi bila nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika v tem, da seznama kadrov ni predložil kot prilogo obrazca 5.1.k, temveč ga je predložil neposredno na samem obrazcu. Vendar po mnenju Državne revizijske komisije razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati na način, kot ga razume vlagatelj, in sicer da bi moral biti seznam kadrov predložen ločeno od obrazca 5.1.k. V le-tem je naročnik sicer res navedel le vzorec seznama, vendar nikjer ni izrecno določil, da mora biti seznam predložen na posebnem listu, niti ni nikjer izrecno prepovedal, da ponudnik seznam ključnih kadrov vpiše na sam obrazec. Za izpolnjevanje zahteve iz točke 5.1 k) navodil je bistveno, da je seznam predložen, zato za ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevala zahteve iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik kot vodjo projekta in namestnika odgovornega vodje del navedel isto osebo. Tako iz seznama ključnih kadrov kot tudi iz organizacijske sheme je razvidno, da je izbrani ponudnik za vodjo projekta imenoval Boruta Verhovčaka, za namestnika odgovornega vodje del pa je določil Borisa Vojinoviča, medtem ko je za odgovornega vodjo del imenoval Aleksandra Bezjaka. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik ni izkazal sposobnosti izvedbe strojnih in elektro del, saj naj v svoji ponudi ne bi navedel ne kadrov in tudi ne ustreznih podizvajalcev, pri čemer naj bi vlagatelj pri preverjanju sposobnosti obeh podizvajalcev iz ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da nobeden od njiju ni sposoben izvesti strojna in elektro dela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj teh svojih navedb ni konkretiziral, saj ni navedel, v katerem delu naj izbrani ponudnik ne bi dokazal svoje sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija zato na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena navedbam vlagatelja v tem delu ni mogla slediti. Na drugi strani naročnik utemeljeno navaja, da vsebina zahteve glede kadrov iz točke 5.1.k) navodil ni povezana z vlagateljevimi navedbami v tem delu, medtem ko je sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila ugotavljal s predložitvijo potrdil o že izvedenih istovrstnih delih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od ponudnikov na več mestih zahteval predložitev dokazil o tehničnih, kadrovskih in ekonomsko-finančnih sposobnosti (točki 5.1 in 5.3 navodil), vendar vlagatelj za nobeno od teh zahtev razpisne dokumentacije ni zatrjeval, v čem naj bi bile pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika oz. na podlagi katerih konkretnih okoliščin je prišel do ugotovitve, da niti izbrani ponudnik niti njegova podizvajalca nista sposobna izvesti predmetnega javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da podizvajalca izbranega ponudnika nista predložila ustrezne izjave o pravočasni poravnavi vseh zapadlih poslovnih obveznosti s strani izbranega ponudnika, saj naj bi se izjavi nanašali le na obdobje zadnjega leta, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5.1 l) določil, da mora ponudnik predložiti tudi seznam morebitnih podizvajalcev, pri čemer mora predložiti tudi pisne izjave vseh svojih podizvajalcev, da je pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle obveznosti. Navedena določba razpisne dokumentacije je temeljila na 6. členu Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99; v nadaljevanju: Odredba), ki določa, da mora naročnik v primeru, če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT, kot nesposobne izvajalce izločiti vse tiste, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je v obrazcu 5.1. l) navedel dva podizvajalca, ki sta predložila izjavi, "da je imel ponudnik Gradis skupina G d.d., šmartinska 134 a, 1000 Ljubljana, v obdobju enega leta pred pričetkom naročila, ves čas pravočasno in v celoti poravnane vse svoje zapadle poslovne obveznosti." Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi mnenje pooblaščenega revizorja, iz katerega je razvidno, da so obveznosti iz seznama dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov evidentirane v poslovnih knjigah in do zapadlosti poravnane. Po mnenju Državne revizijske komisije zato ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik v tem delu ne bi izpolnil zahteve razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je priloženo pooblastilo izbranega ponudnika za pridobivanje informacij od njegovih bank neustrezno, saj je omejeno le na obdobje trajanja veljavnosti ponudbe, ne pa na čas trajanja pogodbe za izvedbo razpisanih del. Naročnik je zahtevo glede predložitve pooblastila za pridobivanje informacij s strani poslovnih bank določil v točki 5.1 n) navodil, kjer je zapisal:

"Pooblastilo Ponudnika Naročniku za pridobivanje informacij od bank Ponudnika in navedbo bank Ponudnika, ki Naročnika pooblašča za pridobivanje podatkov o finančnem stanju Ponudnika v času trajanja Pogodbe za izvedbo razpisanih del."

Izbrani ponudnik je naročnika pooblastil za pridobivanje informacij od njegovih bank s pooblastilom, v katerem je naštel svoje poslovne banke, pri čemer je navedel, da "vas s tem dopisom pooblaščamo, da lahko od njih pridobite vse informacije v zvezi z našim poslovanjem, ki so potrebne za izbiro najugodnejšega ponudnika pri ponudbi za oddajo del: ZAHODNA OBVOZNICA MARIBOR IV. etapa: Maribor - Proletarskih brigad - Streliška cesta od km 2+640 do km 3+620".

Iz pooblastila izbranega ponudnika je razvidno, da se nanaša na pridobivanje informacij v zvezi z njegovim poslovanjem, vendar le v tistem obsegu oz. časovnem obdobju, ki je potreben za izbiro najugodnejšega ponudnika. Pooblastilo izbranega ponudnika se torej nanaša le na pridobivanje informacij v času postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kar ne ustreza zahtevi naročnika iz točke 5.1 n) navodil. V slednji je namreč naročnik zahteval pooblastilo za pridobivanje podatkov o finančnem stanju ponudnika v času trajanja pogodbe za izvedbo razpisanih del. Iz točke 5.1 n) navodil je razvidno, da njen namen ni zagotovitev neposrednega pridobivanja informacij od poslovnih bank ponudnika med tekom postopka oddaje javnega naročila, temveč pridobivanje podatkov v celotnem času izvajanja razpisanih gradbenih del. Po mnenju Državne revizijske komisije omejitve pooblastila ni mogoče obravnavati le kot nenamerne napake, kot to navaja naročnik. Res je sicer, da je izbrani ponudnik na drugih mestih ponudbene dokumentacije predstavil številne finančne podatke, ki pa se bodo v času izvajanja razpisanih gradbenih del nedvomno spreminjali. Na podlagi pooblastila, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji ponudbi, naročnik tako v obdobju izvajanja del ne bi bil upravičen do pridobivanja aktualnih informacij od poslovnih bank izbranega ponudnika (kar je bil nedvomno namen točke 5.1 n) navodil), zaradi česar bi potreboval novo pooblastilo. Navedeno pomeni, da gre za takšno pomanjkljivost, ki vpliva na pravilnost ponudbe, saj izbrani ponudnik s predložitvijo zgoraj citiranega pooblastila ni izpolnil zahteve naročnika iz točke 5.1 n) navodil. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar bi jo moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti.

Vlagatelj na koncu še navaja, da je izbrani ponudnik razrezal vse knjige ponudbene dokumentacije in da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, ali je bil kakšen list dodan, zamenjan oziroma ponarejen, niti ni razvidno, ali je original ali ne. Ne glede na to, da ta navedba ne more več vplivati na zgornjo ugotovitev o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi predložitve neustreznega pooblastila o pridobivanju bančnih informacij, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podčlenu 13.1 navodil določil, da naj bodo vsi sestavni deli ponudbene dokumentacije zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremljeni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje dokumentov, in zapečateni. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da je naročnik prepovedal razrez posameznih knjig razpisne dokumentacije, zato za ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče ugotoviti, da bi bila nepravilna. Izbrani ponudnik je vse posamezne knjige in dokumente ponudbene dokumentacije zvezal z vrvico in zapečatil, s čimer je izpolnil zahtevo iz podčlena 13.1 navodil. Vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje, da bi v ponudbi izbranega ponudnika dejansko prišlo do zamenjave ali ponaredbe ponudbenih dokumentov, temveč zgolj nakazuje možnost, da bi do tega lahko prišlo. Hipotetične trditve pa ne morejo biti predmet presoje Državne revizijske komisije.

Na podlagi ugotovitve, da izbrani ponudnik s predložitvijo pooblastila za pridobivanje informacij od bank ponudnika ni izpolnil zahteve iz točke 5.1 n) navodil, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče označiti kot pravilne, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz obvestila št. 402-25/06RPP-428 z dne 3.11.2006.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse. Iz dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj takso v višini 400.000,00 SIT plačal dne 27.11.2006, istega dne pa je naročniku posredoval tudi potrdilo o plačilu.

Skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Stranki morata v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, je treba vlagatelju priznati tudi stroške v višini plačane revizijske takse (400.000,00 SIT), kar v skladu z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) po veljavnem tečaju zamenjave tolarja z eurom (1 EUR = 239,640 SIT) znaša 1.669,17 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 31.1.2007




predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Dars d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Cestno podjetje Maribor d.d., Iztokova ulica 30, Maribor
- GIZ Gradis Ljubljana, šmartinska 134a, Ljubljana
- Gradis skupina G d.d., šmartinska cesta 134a, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana