018-467/2006 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

Številka: 018-467/2006-42-109

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za medicinske aparature za potrebe reševalne in drugih služb: A. defibrilatorji, B. apiratorji, inhalatorji, C. kapnometer, D. pulzni oksimetri, E. spirometri, F. reanimacijski kovček ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AMS MEDING d.o.o., Ljubljanska cesta 6a, šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.1.2007

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006 in s katero je naročnik zavrnil vse ponudbe kot nepravilne ter preklical svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti.
2. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže kot preuranjen.
3. Naročnik mora svojo odločitev o oddaji javnega naročila št. MV32-B/11/06 z dne 11.10.2006 obrazložiti v skladu z drugim odstavkom 19. člena Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004).
4. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 417,29 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.7.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti in z dopisom z dne 14.7.2006 potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudb. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik prejel štiri ponudbe. Naročnik je dne 11.10.2006 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejše ponudnike izbral: za postavke A1, A2, B3, D7, D8 in F10 ponudnika GTT GALAKSIJA d.o.o., Borova vas 30, Maribor, za postavko B5 ponudnika MEDICOP d.o.o., Obrtna 43, Murska Sobota in za postavki C6 in E9 vlagatelja. Za postavko B4 je naročnik navedel, da ni prejel nobene ponudbe. Iz obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji naročila je še razvidno, da je vlagateljevo ponudbo v postavkah A1 in A2 zavrnil kot nepravilno, ker naj ne bi izpolnjevala zahtev iz tehnične specifikacije.

Na podlagi vlagateljeve zahteve za obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (dopis z dne 12.10.2006) je naročnik dne 27.10.2006 izdal dokument z naslovom "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti", iz katerega je razvidno, da je po ponovnem pregledu ponudb ugotovil, da so vse ponudbe nepravilne, zaradi česar je preklical odločitev o oddaji naročila z dne 11.10.2006.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3.11.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se razveljavi odločitev naročnika z dne 11.10.2006 v delu, ki se nanaša na izločitev vlagatelja za postavki A1 in A2, ter da se razveljavi odločitev naročnika z dne 27.10.2006 v delu, ki se nanaša na izločitev vlagatelja oz. v delu, v katerem naročnik preklicuje naročilo in ne izbere nobene ponudbe. Vlagatelj še predlaga, da se za postavko G7, za katero on sam ni v celoti izpolnil zahtev, razveljavi postopek in se ga ponovi, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Odločitvi naročnika z dne 11.10.2006 vlagatelj očita naslednje kršitve:
1. Naročnik ni izločil ponudbe ponudnika MEDICOP d.o.o., čeprav ni izpolnil vseh naročnikovih zahtev. Ponudnik se v izjavi o plačilnih pogojih ni opredelil v vsaki varianti posebej, v prilogi 7 pod točko 5 je zagotavljal neustrezen odzivni čas in ni navedel serviserjev.
2. Naročnik ni izločil ponudbe ponudnika SCHILLER podružnica v Sloveniji, čeprav v prilogi 7 pod točko 7 ni navedel serviserjev.
3. Naročnik tudi ni izločil ponudbe ponudnika GTT GALAKSIJA d.o.o., čeprav ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v obrazloženi odločitvi potrdil njegove ugotovitve o nepravilnosti ponudb zgoraj navedenih ponudnikov, ni pa jasno, zakaj je že v prvem sklepu za postavki A1 in A2 izločil ponudbo vlagatelja. V drugem sklepu z dne 27.10.2006 je naročnik vlagatelja v celoti izločil le zato, da bi lahko ponovil razpis. Vlagatelj zavrača vse očitke o nepravilnosti svoje ponudbe, razen očitkov, ki se nanašajo na pozicijo G10 - reanimacijski kovček. Glede reanimacijskega kovčka vlagatelj navaja, da res ni navedel cenika potrošnega materiala in rezervnih delov in tako ni v celoti izpolnil zahteve naročnika, vendar pa ni res, da za reanimacijski kovček, defibrilatorje in kapnometer ni navedel priporočenih servisov, saj je jasno navedel, da le-teh ni, ker jih oprema po zagotovilih zastopnikov ponujene opreme ne potrebuje. Glede predložitve predstavitve lastne dejavnosti vlagatelj navaja, da naročnik nikjer ni navedel, kako naj bo predstavitev sestavljena, vlagatelj pa je predložil 9 listin, iz katerih so razvidni njegovi prodajni programi, s čimer je zadostil naročnikovi zahtevi. Naročnik je po mnenju vlagatelja tudi neutemeljeno izločil vlagatelja zaradi neizpolnjene pogodbe, saj vlagatelj zagotavlja 20 dnevni rok dobave in ga ni še enkrat vpisal v pogodbo. Prav tako vlagatelj meni, da je v ponudbi ustrezno navedel, da oprema ne zahteva posebnih pogojev priklopa. Naročnik že v prvem sklepu ni pojasnil, zakaj vlagateljeva oprema za postavki A1 in A2 ne ustreza, zaradi česar je vlagatelj tudi zahteval obrazložitev, ki pa je ni prejel, zaradi česar meni, da ga je naročnik neupravičeno in neargumentirano izločil. Po mnenju vlagatelja bi lahko naročnik njegovo ponudbo izločil le za pozicijo G10 - reanimacijski kovček, za vse ostale pozicije pa bi jo moral sprejeti kot pravilno, pri čemer bi lahko v obrazložitvi odločitve navedeno le pojasnil, ne bi pa smel spremeniti svoje prvotne odločitve.

Naročnik je dne 22.11.2006 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi navaja, da je moral ob navedbah vlagatelja, da nekateri ponudniki niso izpolnili vseh zahtev, tudi v primeru vlagatelja upoštevati enako pravilo. Zaradi nepravilnosti vseh ponudb je naročnik dne 27.10.2006 izdal preklic odločitve in s tem v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila. Vlagateljeva ponudba je bila nepravilna zaradi nepredložitve predstavitve lastne dejavnosti. Res je sicer, da naročnik nikjer ni navedel, kako naj bo sestavljena predstavitev lastne dejavnosti, vendar bi moral vlagatelj o tem povprašati naročnika pred oddajo ponudbe. V kupoprodajni pogodbi vlagatelj ni navedel roka na za to predvideno mesto, prav tako ni navedel minimalnih zahtev glede priklopa.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (vloga z dne 23.11.2006) je naročnik z dopisom z dne 27.11.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila in revizijskih postopkov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, kot je razvidna iz dokumenta "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006, v preostalem delu pa bo mogoče odločati šele, ko bo naročnik obrazložil svojo odločitev o oddaji naročila z dne 11.10.2006.

V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj, kot to izhaja iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN, postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim lahko zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Z razveljavitvenim (kasatoričnim) zahtevkom vlagatelj določi, kateri del postopka oddaje javnega naročila naj se (na podlagi v zahtevku za revizijo očitanih kršitev naročnika) razveljavi. S tem zahtevku za revizijo postavi meje, znotraj katerih mu je lahko zagotvoljeno pravno varstvo. V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija namreč odloča v mejah zahtevka za revizijo. Vezana je torej na meje pravovarstvenega razveljavitvenega zahtevka in ne more odločati mimo njega ali preko njegovih meja.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval, da se razveljavi naročnikova odločitev, kot je razvidna iz dokumenta št. MV32-B/11/06 z dne 11.10.2006, in sicer v delu, v katerem je bila njegova ponudba izločena za postavki A1 in A2, ter v delu, ki se nanaša na postavko G10. Hkrati je zahteval, da se razveljavi tudi naročnikova odločitev iz dokumenta št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006, in sicer v delu, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe, ter v delu, v katerem naročnik preklicuje naročilo in ne izbere nobene ponudbe.

Glede vlagateljevega predloga, da se razveljavi naročnikova odločitev iz dokumenta št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006, s katero je naročnik vse ponudbe zavrnil kot nepravilne ter preklical svojo odločitev o oddaji naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik najugodnejše ponudnike za posamezne postavke izbral dne 11.10.2006, ko je v skladu z lastnimi Navodili za oddajo javnih naročil male vrednosti izdal "odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" št. MV32-B/11/06. V tem dokumentu je naročnik za posamezne postavke navedel izbrane ponudnike, prav tako pa je navedel, v katerih postavkah ni izbral nobenega ponudnika. Svojo odločitev o oddaji naročila je naročnik tudi obrazložil ter pojasnil, v katerih postavkah so posamezne ponudbe pravilne oz. nepravilne.

Po tem, ko je vlagatelj z dopisom z dne 12.10.2006 zahteval obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik dne 27.10.2006 izdal dokument "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti". Iz tega dokumenta je razvidno, da je naročnik ponovno opravil pregled ponudbene dokumentacije vseh ponudnikov, pri čemer je tokrat ugotovil, da so vse ponudbe v vseh postavkah nepravilne, zaradi česar je preklical svojo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz obvestila o oddaji naročila z dne 11.10.2006. Iz naročnikovega dokumenta "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" je torej razvidno, da je naročnik na podlagi vlagateljeve zahteve za obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila le-to spremenil.

Pri presoji zgoraj opisanega naročnikovega ravnanja je treba upoštevati, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti, torej po postopku, ki je namenjen oddaji naročil, katerih ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu. Če je vrednost konkretnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ampak po pogojih, določenih v poglavju 3.5. ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Pri oddaji naročil male vrednosti ZJN-1 načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov oz. ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Zakon dopušča, da naročnik prilagodi postopek oddaje naročil male vrednosti specifičnosti javnega naročanja na svojem področju ter ocenjeni vrednosti naročila in njegovi zahtevnosti. 125. člen ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji akt, s katerim določi način oddaje javnega naročila, pri čemer je dolžan upoštevati temeljna načela zakona (gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev in enakopravnost ponudnikov). V postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti zato ni mogoče zagovarjati dosledne smiselne uporabe določb ZJN-1, saj je namen posebne ureditve opustitev določenih formalnosti, ki jih določa ZJN-1, in prepustitev ureditve postopka v sfero naročnika. Pri pripravi notranjega akta naročniki niso neposredno vezani na določbe ZJN-1, pač pa le na njegova temeljna načela. Upoštevati pa morajo tudi Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004; v nadaljevanju: Uredba), ki v 5. členu določa, da imajo ponudniki v vseh postopkih javnih naročil male vrednosti pravico zahtevati informacijo o poteku in izidu postopka, v prvem odstavku 19. člena pa, da je naročnik v postopku zbiranja ponudb dolžan ponudnike pisno obvestiti o svoji odločitvi in jo na zahtevo obrazložiti.

Iz navedenih določb Uredbe je razvidno, da je naročnik tudi v postopku oddaje naročila male vrednosti dolžan o svoji odločitvi o dodelitvi naročila obvestiti ponudnike in jo na zahtevo obrazložiti. Čeprav Uredba ne določa izrecno, katere informacije mora naročnik sporočiti ponudniku, mora obrazložitev (tudi z vidika zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva) vsebovati podrobnejši pregled postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev ocenjevanja njegove ponudbe glede na postavljena merila), saj se tudi obrazložitev vroči samo njemu, ne pa tudi ostalim ponudnikom, ki je niso zahtevali. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v dokument "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" z dne 27.10.2006 ugotovila, da le-ta ne vsebuje elementov, ki bi jih bilo mogoče šteti kot obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 11.10.2006, pač pa vsebuje povsem drugačne ugotovitve o (ne)pravilnosti ponudb posameznih ponudnikov ter tudi povsem drugačno odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, kot je bila sprejeta dne 11.10.2006. Državna revizijska komisija opozarja, da lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila svojo odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik brez vloženega pravnega sredstva svoje odločitve ne more in ne sme samostojno spremeniti. Namen 10 dnevnega roka od prejema odločitve o dodelitvi javnega naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) ni, da lahko naročnik že sprejeto odločitev o dodelitvi naročila spremeni, razveljavi, odpravi ipd., pač pa je določen z namenom (eventualne) vložitve zahtevka za revizijo aktivno legitimirane osebe. Naročnik (kot upravičeno ugotavlja tudi vlagatelj) z obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila ne more ponovno ocenjevati prispelih ponudb oziroma spreminjati že opravljenega ocenjevanja, saj je obrazložitev namenjena le ponudniku, ki jo zahteva, obvestilo o oddaji javnega naročila pa vsebuje tisto odločitev naročnika, ki jo lahko izpodbija vsak ponudnik, ki meni, da so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je ravnanje naročnika, s katerim je le-ta spremenil prvotno odločitev o dodelitvi predmetnega javnega naročila in/oziroma v obrazložitvi svoje odločitve spremenil opravljeno vrednotenje ponudb posameznih ponudnikov, nedopustno, saj zanj naročnik niti v ZJN-1 niti v ZRPJN niti v Uredbi nima pravne podlage.

Ker je zaradi ugotovljene kršitve naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila naročnikovo odločitev, kot je razvidna iz dokumenta "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006, tudi ni vsebinsko presojala utemeljenosti drugih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve naročnika in ki naj bi jih le-ta storil ob izdaji obrazložene odločitve. Vsebinska presoja bi se lahko po razveljavitvi naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kot nepravilnih oz. o preklicu oddaje predmetnega javnega naročila omejila le na tisti del zahtevka za revizijo, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila z dne 11.10.2006, in sicer, ob upoštevanju drugega odstavka 19. člena ZRPJN in meja zahtevka za revizijo, na tisti del, v katerem vlagatelj zahteva razveljavitev izločitve njegove ponudbe v postavkah A1 in A2. Naročnik je namreč predmetno javno naročilo razdelil v sklope kot samostojne enote, za katere je dopustno predložiti samostojne (ločene) ponudbe in so (zlasti po odločitvi o dodelitvi naročila) ločene tudi v smislu uveljavljanja pravnega varstva oz. ugotavljanja aktivne legitimacije.

Vendar pa naročnik v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila ni pojasnil, zaradi katerih pomanjkljivosti naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna - navedel je le, da je vlagateljeva ponudba pravilna za postavke B3, B5, C6, D7, D8, E9 in F10, za postavki A1 in A2 pa ne izpolnjuje zahtev iz tehnične specifikacije. Tudi v obrazložitvi svoje odločitve, ki jo je zahteval vlagatelj, naročnik ni pojasnil, katerih tehničnih specifikacij naj ponudba vlagatelja v postavkah A1 in A2 ne bi izpolnjevala. Prav neobrazloženost naročnikove odločitve v tem delu pa uveljavlja vlagatelj v revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj zaradi neobrazložene odločitve o nepravilnosti njegove ponudbe v skopih A1 in A2 ni imel možnosti uveljavljati učinkovitega pravnega varstva, saj sploh ni bil seznanjen z dejansko podlago, zaradi katere je naročnik njegovo ponudbo obravnaval kot nepravilno in katero bi bil lahko izpodbijal v revizijskem postopku. Ker vlagatelj zaradi naročnikove opustitve obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni bil seznanjen z dejansko podlago izločitve njegove ponudbe, je njegov zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 11.10.2006, preuranjen, saj se lahko zahtevek za revizijo v tej fazi postopka in glede na naročnikovo ravnanje nanaša le na kršitev določb glede obveznosti in vsebine obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila.

Na podlagi zgoraj navedenega mora zato naročnik svojo odločitev o oddaji naročila z dne 11.10.2006 skladno s prvim odstavkom 19. člena Uredbe najprej obrazložiti, pri čemer mora vlagatelju pojasniti razloge za zavrnitev njegove ponudbe oz. obrazložiti ugotovitve glede izpolnjevanja tehničnih zahtev v sklopih A1 in A2. Pri obrazložitvi svoje odločitve z dne 11.10.2006 naročnik slednje, kot je bilo že zapisano, ne sme spreminjati, temveč jo lahko le obrazloži. šele ko bo vlagatelj seznanjen z dejanskimi in konkretnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, bo namreč lahko učinkovito uveljavljal pravno varstvo, kot je določeno v ZRPJN, in sicer (če bo tudi po prejemu obrazložitve odločitve o oddaji naročila še vedno mnenja, da je naročnik kršil predpise s področja javnega naročanja) s pravočasno vložitvijo novega zahtevka za revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi stroške, ki so mu nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse.

Skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Stranki morata v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve, kot je razvidna iz dokumenta "obrazložena odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti" št. MV32-B/23/06 z dne 27.10.2006, utemeljen, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške v višini plačane revizijske takse (100.000,00 SIT), kar v skladu z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) znaša po veljavnem tečaju zamenjave tolarja z eurom (1 EUR = 239,640 SIT) 417,29 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 12.1.2007

Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor
- AMS MEDING d.o.o., Ljubljanska cesta 6a, šentjur
- GTT GALAKSIJA d.o.o., Borova vas 30, Maribor
- MEDICOP d.o.o., Obrtna 43, Murska Sobota
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana